Appeal against default judgment dismissed; appeal against costs order rejected due to procedural defects and lack of legal basis.

I. Pritožba zoper zamudni sklep se zavrže.

II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

S tem, ko je bilo v obrazložitvi zamudnega sklepa zapisano, da je odločitev o stroških postopka odpadla in zakaj je odpadla, se sodišče glede stroškov še ni nič opredelilo. Zavezujoča in pravnomočna je namreč le odločitev, zaobsežena v izreku odločbe, ne pa tudi zapisano v obrazložitvi odločbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim zamudnim sklepom pod I. točko izreka ugotovilo, da je tožena stranka motila tožečo stranko v njeni zadnji mirni posesti mansardnega stanovanja št. 108 na M. 14, ko je dne 10. 12. 2012 zamenjala ključavnico vhodnih vrat in namestila novo ter onemogočila tožniku vstop v stanovanje, posledično čemur je toženi stranki naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da ta namesti na vrata prej navedenega stanovanja ključavnico in tožniku omogoči neoviran vstop v stanovanje, v bodoče pa se ji prepoveduje izvrševati vsako takšno ali podobno motitveno dejanje. Pod II. točko izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki glasi „pod pretnjo denarne kazni 5.000,00 EUR“. Z izpodbijanim sklepom pa je toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki v 15 dneh pravdne stroške v znesku 187,80 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Zoper oba sklepa se je pritožila tožena stranka.

Zoper zamudni sklep se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče zamudni sklep v I. točki izreka spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma zavrže oziroma da ga v I. točki izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa tožeči stranki naloži povrnitev stroškov postopka. V pritožbi očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb postopka, ker je tožbeni zahtevek nesklepčen oziroma utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ta dejstva pa so v nasprotju z dokazi, ki jih je tožnik predložil v tožbi. Izpodbijani sklep je v I. točki izreka tudi sam s seboj v nasprotju. Toženki pisanja niso bila pravilno vročena, v posledici česar je ta bila onemogočena obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker tožnik sploh ni imel v tem postopku varovane posesti, niti nima pravnega naslova za uporabo spornega stanovanja. Tožnik ni izkazal pravnega, niti ekonomskega interesa za to pravdo. Ne gre spregledati, da toženka ni zamenjala le ključavnice, ampak celotna vrata.

Tudi zoper sklep se tožena stranka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov zavrne oziroma da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje in obenem naloži tožeči stranki povrnitev stroškov postopka. Navaja, da je tožena stranka po svojih pooblaščancih vložila pritožbo z dne 22. 3. 2013 zoper zamudni sklep, kateri je priložila pooblastilo za zastopanje toženke v tej pravdi. To je bilo še predno je sodišče odpravilo in odposlalo izpodbijani sklep, posledično čemur bi moral biti sklep vročen neposredno pooblaščancem tožene stranke, ne toženi stranki osebno. V obrazložitvi zamudnega sklepa je sodišče prve stopnje na 4. strani v zadnjem odstavku pred pravnim poukom zapisalo, da je izrek o stroških odpadel, ker jih tožeča stranka ni specificirala oziroma priglasila, s čimer je sodišče jasno izkazalo svojo odločitev, da tožeča stranka do povrnitve stroškov ni upravičena, sodišče pa je na svojo odločitev vselej vezano. Izpodbijana odločitev je sprejeta v nasprotju s tretjim odstavkom 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem mora stranka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Takšen predlog je bil v konkretnem primeru tožba, v kateri pa tožeča stranka svojih stroškov ni priglasila oziroma specificirala. V obravnavanem primeru ni uporabiti sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki omogoča zahtevati povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka le v primerih, ko je postopek pred sodiščem ustavljen. V konkretnem primeru je bil izdan zamudni sklep, ne sklep o ustavitvi postopka. Tudi višina priznanih stroškov je pretirana in sodišče ne pojasni, zakaj je tožeči stranki priznalo še 20,00 EUR materialnih stroškov po tarifi št. 6002, glede na to, da je tožba dolga vsega skupaj le 2 strani. Sodišče izpodbijanemu sklepu ni predložilo stroškovnika tožeče stranke, ki ga je ta po mnenju tožene stranke prepozno priglasila.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo zoper zamudni sklep potrjuje ugotovitve in odločitev sodišča prve stopnje z zamudnim sklepom, zavrača pritožbene navedbe in predlaga stroškovno zavrnitev pritožbe.

Pritožba zoper zamudni sklep je prepozna, medtem ko pritožba zoper sklep ni utemeljena.

Zamudni sklep je bil toženi stranki vročen s fikcijo vročitve po 142. členu ZPP. Dne 26. 2. 2013 je bilo v poštnem nabiralniku tožene stranke s strani pošte puščeno obvestilo o prispeli pošiljki s poukom o dvigu te pošiljke in posledicah, če jo ne dvigne; ker toženka pošiljke ni dvignila na pošti, jo je po poteku roka pošta pustila v poštnem nabiralniku toženke (glej potrjeno obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi s strani PTT pri list. št. 19 v spisu). Po določbi četrtega odstavka 142. člena ZPP se je pošiljka štela za vročeno 15. dan po puščenem obvestilu o prispeli pošiljki, to je bilo v sredo 13. 3. 2013. Zadnji dan osemdnevnega pritožbenega roka zoper zamudni sklep je tako bil v četrtek 21. 3. 2013. Ker je tožena stranka svojo pritožbo zoper zamudni sklep priporočeno oddala na pošti v petek 22. 3. 2013, jo je vložila po poteku roka, torej prepozno. Pritožbeno sodišče jo je zato kot takšno zavrglo (3. točka 365. člena ZPP).

Izpodbijani sklep je bil pravilno vročen osebno toženki in ne njenemu pooblaščancu. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo 18. 3. 2013 in ga odpravilo dne 25. 3. 2013. Pritožbo tožene stranke zoper zamudni sklep, kateri je bilo priloženo pooblastilo za zastopanje, pa je sodišče prejelo 28. 3. 2013 (glej štampiljko sodišča o prispeli pošiljki na list. št. 27 v spisu).

S tem, ko je bilo v obrazložitvi zamudnega sklepa zapisano, da je odločitev o stroških postopka odpadla in zakaj je odpadlo, se sodišče glede stroškov še ni nič opredelilo. Zavezujoča in pravnomočna je namreč le odločitev, zaobsežena v izreku odločbe, ne pa tudi zapisano v obrazložitvi odločbe.

V sedmem odstavku 163. člena ZPP je izrecno določeno, da ko sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi. Po načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS I/2001 ta določba velja tudi za zamudno sodbo, tu v motenjski pravdi za zamudni sklep. Tožeča stranka je zamudni sklep prejela 8. 3. 2013 (glej potrjeno poštno vročilnico pri list. št. 19 v spisu), povrnitev stroškov pa je zahtevala v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 13. 3. 2013, torej znotraj roka 15 dni (glej dohodno štampiljko sodišča na list. št. 20).

Razlogi za priznanih 20,00 EUR po tarifni št. 6002 zadostujejo za preizkus pravilnosti odločitve v tem delu, saj iz tarife št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) izhaja, da je to pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev.

Pritožbeno sodišče je zato, ker v zvezi z izdajo izpodbijanega sklepa ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke zoper sklep kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP in je skladna s 154. in 155. členu ZPP. Stranki sta dolžni kriti vsaka svoje stroške, saj tožena stranka s pritožbama ni uspela, tožeča stranka pa v odgovoru na pritožbo tožene stranke zoper zamudni sklep ni navajala ničesar takega, kar bi pritožbeno sodišče lahko s pridom uporabilo za lažjo in hitrejšo odločitev o pritožbi.