Appeal dismissed; filing a claim does not prove the likelihood of the claim for interim relief.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance court's rejection of an interim relief application. The plaintiff argued that merely filing a claim satisfied the requirement of proving the likelihood of the claim, but the court held that a claim's validity is a separate, higher-level assessment than the preliminary likelihood test. Consequently, the appeal was rejected because the first-instance court correctly applied the law by rejecting rather than dismissing the application.
Legislator headnote
AI generated365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ: Filing a claim does not automatically satisfy the requirement of proving the likelihood of the claim; the court must assess the probability of the claim's existence independently, and rejection of an interim application is appropriate when the likelihood is not demonstrated.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Vložena tožba še ne izkazuje verjetnosti terjatve. Predlog za izdajo začasne odredbe je treba v takšnem primeru zavrniti in ne zavreči.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožeča stranka v predlogu ni navedla dejstev, iz katerih bi izhajala verjetnost obstoja terjatve, katero zavarovanje je predlagala z začasno odredbo.
Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi navaja, da ne sprejema stališča sodišča prve stopnje, da vložitev tožbe ne izkazuje verjetnosti obstoja terjatve. Vztraja, da je z vložitvijo sklepčne tožbe zadoščeno kriteriju verjetnega obstoja terjatve.
Pritožba ni utemeljena.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da vložena tožba še ne izkazuje verjetnosti obstoja terjatve. Iz razloga, ker tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, katero zavarovanje zahteva, je njen predlog vsebinsko neutemeljen. Pravilno bi bilo zato, da bi ga sodišče prve stopnje zavrnilo, ne pa zavrglo. Ker z zavrženjem predloga stranka ni v slabšem položaju, kot bi bila z zavrnitvijo, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Tožeča stranka zmotno trdi, da vložitev sklepčne tožbe zadošča kriteriju verjetnega obstoja terjatve, saj bi v nasprotnem primeru sodišče prejudicialno odločilo. Sklepčnost tožbe pomeni, da iz navedb v tožbi izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Pri tej presoji sklepčnosti se opravi samo gola primerjava navedb v tožbenem zahtevku s postavljenim tožbenim zahtevkom, brez ocenjevanja. Pri oceni verjetnosti obstoja terjatve pa se presoja, v kakšnem obsegu se tožbene navedbe štejejo za verjetne. Preizkus tožbenega zahtevka se torej opravi na višji ravni, na ravni verjetnosti, ne pa še na ravni prepričanja, ki se zahteva za izdajo sodbe. Pritožba torej nima prav, ko trdi, da bi se s preizkusom verjetnosti obstoja terjatve že prejudicialno odločalo.