Slovenian court allows appeal against dismissal of alimony reduction suit due to unclear procedural grounds.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Ker je tožnik določno zahteval znižanje preživnine, strankama in sodišču pa je bilo tudi znano, katera z izvršilnim naslovom določena preživnina naj bi se v postopku znižala, je njegova vloga primerna za obravnavanje in ni podlage za njeno zavrženje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

Zoper sklep se pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi citiralo določbo 180. člena ZPP, ni pa pojasnilo, zakaj šteje, da zahtevek ni dovolj opredeljen. Razlogi odločbe so tudi v medsebojnem nasprotju. Medtem, ko se sodišče sklicuje na nezadostno opredeljenost zahtevka, pa hkrati na več mestih v obrazložitvi poudari, da je povsem jasno, kaj želi tožnik s tožbenim zahtevkom doseči. Ker je iz tožnikovih navedb povsem jasno, kakšen cilj zasleduje, bi moralo sodišče o zahtevku, da se preživnina zniža na 100,00 EUR mesečno, meritorno odločiti. Izpodbijani sklep sicer omenja tudi domnevne druge pomanjkljivosti vloge, a jih ne navaja kot razlog za zavrženje tožbe. Kljub temu pritožba opozarja, da ni nobenega dvoma, kdo sta stranki postopka ter kakšni so njuni naslovi, prav tako pa je tudi vrednost spora sodišče v postopku nedvomno ugotovilo, saj je na tako ugotovljeno vrednost odmerilo sodno takso.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila ter je predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim stališčem, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da tožba ne obsega vsega, kar določa prvi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Splošno zapoved o razumljivosti in popolnosti vlog vsebuje drugi odstavek 105. člena ZPP, ki ureja tudi obvezne sestavine vseh vlog: navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. To določbo dopolnjujeta tretji odstavek 105. člena ZPP z zahtevo po podpisu vložnika in četrti odstavek istega člena, ki določa, da mora stranka, ki je v vlogi navedla, kakšna je zahteva, navesti dejstva, na katera jo opira in dokaze, kadar je to potrebno. Za popolnost vloge ni potrebno opisati vseh dejstev, celotnega historičnega ali življenjskega dogodka, ampak le tista dejstva, ki zahtevek individualizirajo in ki omogočajo, da se natančno loči od drugih.

Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da tožnik na zahtevo sodišča vloge ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo, ker ni opredelil tožbenega zahtevka kot bistvenega dela tožbe. Res je, da je tožnik vložil laično vlogo ter popravo, ki ni povsem ustrezno sestavljena, kljub temu pa nima tako hudih pomanjkljivosti, da ne bi bila primerna za obravnavo. Iz vlog je razvidno, da tožnik proti tožencu, sinu, vtožuje znižanje preživnine, pri čemer je zahtevek povsem določno postavljen, saj tožnik zahteva znižanje preživnine iz sedanjih 201,00 EUR na 100,00 EUR mesečno. Kakšna mora biti formulacija tožbenega zahtevka izhaja iz materialnopravne določbe 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), vendar pa gre le za formalno identifikacijo zahtevka, ker se v postopku za znižanje preživninske obveznosti razmerje med pravdnima strankama ne oblikuje, temveč se le preoblikuje, saj o podlagi za prisojo preživnine že obstaja izvršilni naslov, zaradi česar je potrebno, v izogib obstoju dveh izvršilnih naslovov, navesti izvršilni naslov, ki se z ugoditvijo zahtevku na znižanje oziroma zvišanje preživnine spreminja. Iz poziva sodišča tožniku, da naj opredeli, v čem in koliko se je njegova plača znižala od zadnje določitve preživnine s sodbo opr.št. P 56/2008 Okrožnega sodišča v Krškem v zvezi s sodbo IV Cp 4690/2008 z dne 11. 2. 2009 pa izhaja, da je bilo tako sodišču kot tudi obema pravdnima strankama popolnoma jasno, katera z izvršilnim naslovom določena preživnina naj se bi v tem postopku znižala.

Tožnik je v vlogi navedel tako ime kot tudi prebivališče strank, kar izhaja že iz samega uvoda izpodbijanega sklepa.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe 108. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost odločitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 165. čl. ZPP.