Appeal dismissed; re-litigation of tax exemption denied without new circumstances under ZPP Art. 319(2).

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Če stranka od zadnje odločitve sodišča o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev ne navaja spremenjenih okoliščin, vnovično vsebinsko odločanje o predlogu ni dopustno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 5.10.2012 (1. točka izreka). Predlog za oprostitev sodnih taks z dne 24.10.2012 je sodišče zavrglo (II. točka izreka).

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da sklep nima zakonske podlage, tožnica pa ni zavezanka za plačilo sodne takse na podlagi zakona. Predlaga, da sodišče v tem postopku izda zamudno sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Tožena stranka je tožbo prejela 3.2.2012 in bi morala nanjo odgovoriti do 3.3.2012. Ker do danes na tožbo ni odgovorila, se šteje, da ji ne nasprotuje.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog z dne 5.10.2012. Ugotovilo je, da je bila taksa za postopek pravilno odmerjena, tožeča stranka pa ni oproščena plačila sodnih taks. Ugovor tožeče stranke je zato sodišče zavrnilo. Tožeča stranka v pritožbi ne navaja nobenih razlogov, ki bi ugotovitve prvostopenjskega sodišča izpodbili. Očitek, da sklep nima zakonske podlage, prav tako ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na pravilno materialnopravno podlago 34.a člena Zakona o sodnih taksah (1). Po citiranem določilu je mogoče zoper plačilni nalog vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana, ali da jo je sodišče napačno odmerilo. Tega tožeča stranka niti ne navaja. Ker taksa ni bila plačana, niti napačno odmerjena, tožnica pa plačila sodnih taks ni bila oproščena, je izpodbijana odločitev pravilna.

Sodišče je z izpodbijanim sklepom tudi zavrglo predlog za oprostitev plačila sodnih taks z dne 24.10.2012, ker je tožničin predlog za taksno oprostitev že pravnomočno zavrnilo s sklepom z dne 3.1.2012 v zvezi s sklepom višjega sodišča z dne 23.8.2012. Glede na to, da je bilo o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev že pravnomočno odločeno, tožeča stranka pa ne zatrjuje nobenih novih spremenjenih okoliščin (ne zatrjuje se spremenjeno dejansko stanje glede taksne oprostitve), bi šlo v primeru vnovičnega vsebinskega odločanja za nedopustno ponovno odločanje o isti stvari. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je predlog tožeče stranke zavrglo (drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku (2)). Ostale pritožbene navedbe so take narave, da ne vplivajo na pravilnost odločitve in niso odločilnega pomena (360. člena ZPP) za odločitev v tej zadevi. Pritožbene navedbe o pogojih za izdajo zamudne sodbe in odločitev v izpodbijanem sklepu, se vsebinsko ne pokrivata, same navedbe pritožbe pa na vsebino izpodbijanega sklepa nimajo nobenega vpliva.

Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na odločitev o zavrnitvi ugovora in zavrženje predloga za taksno oprostitev, torej niso podani, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato tožničino pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 265. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Ur. list RS, št. 37/2008 ter poznejše spremembe tega predpisa.

(2) Ur. list RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.