Plaintiff's appeal dismissed; self-repaired car owner must prove repair costs with evidence, not just estimates.

Pritožba se zavrne in se v zavrnilnem delu (tč. 2. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V primeru, ko oškodovanec sam reparira škodo, mora v okviru trditvene podlage navesti in predložiti dokaze o višini stroškov. Sklicevanje na predračun in cenitev izven pravde ne zadostuje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 450,00 EUR in mu povrniti 357,19 EUR pravdnih stroškov, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku do 3.931,57 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper zavrnilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter v izpodbijanem delu razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in v tem obsegu zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje škodo na tožnikovem avtomobilu ugotoviti z izvedencem avtomobilske stroke in je ta dokaz neupravičeno zavrnilo. Iz pred pravdo pridobljenega mnenja izvedenca B. T. je razvidno, da je bilo potrebno zamenjati sredinsko konzolo, demontirati in montirati sprednji sedež, zamenjati prevleke na obeh sedežih in talni tepih, potrebne pa so bile tudi kleparske usluge (5,1 h). Iz te ugotovitve izhaja, da tožnik ocenjuje vrednost dela 1.603,78 EUR in vrednost materiala 1.170,71 EUR. Tožnik se ne strinja s stališčem sodišča, da bi izvedenec lahko ocenil le, koliko je znašala škoda na avtu po cenah na dan sojenja, saj bi lahko izvedenec ocenil škodo na dan škodnega dogodka 18.3.2005, saj je tožnik avto takoj popravil in ga 31.3.2005 prodal. Od tožnika kot oškodovanca ni mogoče zahtevati, da bi hranil račune, saj je škodo mogoče ugotoviti z izvedencem avtomobilske stroke. Sicer pa tožnikovo delo (avtoklepar) ni vredno nič manj kakor delo, ki bi mu ga opravili v ..., nadomestne dele pa je moral kupiti v vsakem primeru.

Nadalje tožnik očita sodišču prve stopnje kršitev določb čl. 285 ZPP, saj bi moralo sodišče vzpodbuditi tožnika, da dopolni svoje navedbe, če je menilo, da niso popolne in bi tožniku lahko postavilo vprašanje, koliko delovnih ur je porabil za popravilo in koliko materiala in kakšne stroške je imel v zvezi s tem. Povrnitev zneska za izvedenca 125,19 EUR tožnik ni zahteval kot povrnitev pravdnih stroškov, temveč kot odškodnino.

Pritožba ni utemeljena.

Sodba sodišča prve stopnje je pravnomočna v obsodilnem delu, saj je tožena stranka ne izpodbija. V pritožbenem postopku je sporna še pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede zavrnitve preostalega dela premoženjske škode za popravilo osebnega avtomobila (stroški dela in materiala). Dokazno breme o višini škode je na tožniku. Ob tem, ko je tožnik izpovedal, da je sam repariral škodo, so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je upravičen do povračila dejanskih stroškov in bi tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje moral navesti koliko so znašali stroški za delo in material. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na predračun avto hiše ..., če pri navedeni hiši ni nabavil potrebnega materiala, niti na cenitveno poročilo B. T., ki ga je pred vložitvijo tožbe na podlagi navedenega predračuna slednji naredil po naročilu tožnika in ga tožena stranka v tem postopku ne priznava. Brez ustrezne trditvene podlage o višini nastale škode je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokazni predlog tožnika za postavitev cenilca avtomobilske stroke in zaslišanje B. T.. Ker tožnik ni podal ustrezne trditvene podlage glede višine škode na osebnem avtu, niti z ničemer ni dokazal njene višine, je neutemeljena pritožbena trditev, da bi moralo sodišče višino škode ugotavljati z izvedencem avtomobilske stroke. Podana tudi ni zatrjevana bistvena kršitev določbe čl. 285 ZPP, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva tožnika vzpodbuditi, da dopolni svoje trditve, glede na to, da tožnika ves čas zastopa odvetnik, to je prava vešča oseba. V čem je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, pritožba ne konkretizira in se samo pavšalno sklicuje na navedeni pritožbeni razlog. Neutemeljena je pritožbena trditev, da so stroški izvedenca B.T. (125,19 EUR) škoda, ki jo tožnik uveljavlja od tožene stranke, saj za kaj takega ni pravne podlage. Pravna podlaga temu zahtevku, kot je pravilno pojasnilo tožniku že sodišče prve stopnje, bi bile lahko določbe ZPP o povrnitvi stroškov, ki pa v konkretnem primeru ne obstaja glede na to, da je bilo mnenje izdelano po naročilu tožnika.

Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (čl. 353 ZPP).