Appeal court revokes interim order as business share division requires company law, not enforcement rules.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru ugodi in začasna odredba opr. št. N 457/2007 z dne 5.2.2008 razveljavi.

Predlagatelj je v roku 8. dni dolžan nasprotni udeleženki povrniti 353,52 € stroškov postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

[JEDRO]

Kapital družbe sestavljajo osnovni vložki družbenikov in na podlagi osnovnega vložka družbenik pridobi svoj poslovni delež. Poslovni delež je izrazito pravni pojem. Označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi osnovnega vložka (471. čl. ZGD-1), zato družbenik s predlogom za delitev več osebam pripadajočega poslovnega deleža po pravilih, ki jih za delitev predpisujeta ZNP in SPZ, ne more uspeti.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi in s tem vzdržalo v veljavi sklep o začasni odredbi opr. št. N 457/2007 z dne 5.2.2008.

Iz vseh treh, z ZPP predvidenih pritožbenih razlogov se pritožuje nasprotna udeleženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da ugovoru ugodi in sklep o začasni odredbi zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je za nastanek novega samostojnega poslovnega deleža potrebna odločitev skupščine družbenikov, ki pa takega soglasja ni dala. Meni, da je za presojo medsebojnih razmerij imetnikov enega poslovnega deleža treba uporabiti ZGD-1 in ne OZ. ZGD-1 sam odkazuje na primere, v katerih pride v poštev odločanje v nepravdnem postopku in med njimi ni urejanja razmerij ali celo delitve skupnosti med imetniki enega poslovnega deleža. Razen tega je v takih primerih pristojno okrožno sodišče. Trdi, da bi sodišče pred odločanjem o začasni odredbi moralo razpisati narok ali na drug način nasprotni udeleženki omogočiti, da bi se izjavila o navedbah predlagatelja. Zanika nevarnost, da bi nasprotna udeleženka razpolagala s celim poslovnim deležem. Nasprotuje tudi odločitvi o stroških postopka, ker predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.

Pritožba je utemeljena.

Predlagatelj predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli udeležencema skupen poslovni delež družbe B. d.o.o.. Skupen poslovni delež je nastal s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, s katero je nasprotna udeleženka del svojega 12,2 % poslovnega deleža odsvojila tako, da ta poslovni delež pripada dvema osebama – predlagatelju do 2,2 % in nasprotni udeleženki do 10 %.

Tak predlog ne more biti uspešen. Poslovni delež ni stvar ali premoženje, ki je lahko predmet delitve po pravilih, ki jih za skupno in solastno premoženje predpisujeta Zakon o nepravdnem postopku in Stvarnopravni zakonik. Poslovni delež je izrazito pravni pojem. Označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi osnovnega vložka (471. čl. Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). Družbenik ga pridobi sorazmerno z vrednostjo v družbo vloženega kapitala. Že iz tega razloga torej predlagatelj s svojim predlogom za delitev poslovnega deleža ne more biti uspešen.

Tudi, če predlog obravnavamo kot predlog za delitev v družbo vloženega osnovnega vložka, ne more biti uspešen. Osnovni vložek je del kapitala družbe, torej del kapitala samostojnega pravega subjekta - pravne osebe, nastale s sklenitvijo družbene pogodbe (A3). Upravljane družbe in s tem njenega kapitala je stvar družbenikov; urejeno je z družbeno pogodbo ali zakonom. Razmerje med družbo in družbeniki (korporacijsko razmerje) ter razmerje med družbeniki je v primeru potrebe po sodnem varstvu predmet obravnave v pravdnem ali nepravdnem postopku. Pravila nepravdnega postopka se uporabljajo samo v tistih zadevah, za katere zakon to izrecno določa (1. člen Zakona o nepravdnem postopku). ZGD-1, ki v 50. čl. našteva zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku, med njimi ne navaja delitve poslovnega deleža. Res je, kar opozarja nasprotna udeleženka, da je za tovrstne zadeve stvarno pristojno okrožno sodišče (51. čl. ZGD-1).

Ker torej ne obstoji predlagateljeva terjatev, katere zavarovanje predlagatelj terja, ni podan temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe (1. odstavek 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju). Ker pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani, je pritožba nasprotnega udeleženca utemeljena. Na osnovi 3. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 – 52/07, ki se uporablja v skladu z 2. odstavkom 130. čl. ZZP-D – Ur. l. RS, št. 45/08) je zato pritožbi ugodeno in izpodbijani sklep spremenjen tako, da se izdana začasna odredba razveljavi.

Ker predlagatelj s predlogom za izdajo začasne odredbe ni uspel, je dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške, ki jih ji je v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe neutemeljeno povzročil: ugovor zoper začasno odredbo 200 točk po Odvetniški tarifi, pritožba 400 točk, 2 % materialni stroški 5,50 €, DDV 56,20 €, sodna taksa za ugovor 8,21 € in pritožbo 8,21 €, skupaj 353,52 €. Stroške sestankov s stranko in pregledovanja listin vključujejo priznani stroški sestave vlog. Vrednost točke po Odvetniki tarifi je 0,459 €. Izrek o stroških temelji na 239. čl. in 6. odstavku 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju ter 2. odstavku 165. čl. ZPP.