Court dismisses appeal; legacy acceptance requires direct court statement, not administrative proxy revocation.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dodatna zapuščina obstoji iz odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe d.d., v višini 283.754,07 DEM v evrski protivrednosti s pripadajočimi obrestmi, na podlagi pravnomočne odločbe Upravne enote Ljubljana, št. ... z dne ... . Na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju jo je dodelilo zapustnikovi hčeri O. B., sinu B. V. in snahi H. V., vsakemu do 1/4 dodatne zapuščine; zapustnikovi vnukinji I. P., vnuku D. V. in snahi A. V. pa vsakemu do 1/12 dodatne zapuščine. Odločilo je še, da so stroške tega postopka v višini 1.231,50 EUR dolžni plačati dediči v sorazmerju s podedovanimi deleži v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo dedič D. V. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Iz pravnomočne delne odločbe Upravne enote Ljubljana, št. ... z dne ... in pravnomočne odločbe Upravne enote Ljubljana, št. ... z dne ..., na kateri je sodišče pri izdaji sklepov o dedovanju vezano, je razvidno, da so se dediči sporazumeli o drugačni delitvi zapuščine, kot je delitev v sklepu o dedovanju, ki je osnova za izdajo izpodbijanega sklepa.

Dedič D. V. je bil pooblaščenec in začasni skrbnik za posebne primere vseh pravnih naslednikov po pokojnem upravičencu do konca zapuščinskega postopka. Z dopisom z dne 8.1.1998 sta mu pravni naslednici po pokojnemu upravičencu, H. V. in O. B. preklicali pooblastilo in za novega pooblaščenca postavili T. V., ki je bil hkrati postavljen tudi za skrbnika za posebni primer za ti dve pravni naslednici. S preklicem pooblastila sta se izrecno odpovedali njegovemu zastopanju in skrbništvu v nadaljevanju upravnega postopka, posledično pa tudi delu denacionalizacijskega zahtevka, ki ga je vložil, in pravici do dedovanja dodatne zapuščine.

V postopku pred upravnim organom so bili udeleženi vsi pravni nasledniki in hkrati dediči, zato predstavlja naveden preklic pooblastila in posledično izdaja sklepa upravnega organa o postavitvi novih pooblaščencev in skrbnikov uraden sporazum dedičev o delitvi premoženja, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati. Izpodbijani sklep zato ni bil izdan v skladu z 83. členom Zakona o denacionalizaciji. Upravni organ je pri izdaji odločbe št. ... z dne ... odpoved pooblastila obravnaval tako, kot da sta se pravni naslednici O. B. in H.

V. odpovedali denacionalizacijskemu zahtevku, ki ga je tudi v njunem imenu vložil D. V. kot pooblaščenec, in udeležbi v upravnem postopku. Odločba je bila izdana le v korist upravičencev, ki so pooblastili D. V., med njimi pa ni pravnih naslednic O. B. in H. V., saj v upravni odločbi nista navedeni, prav tako ni naveden njun novi pooblaščenec. Sodišče prve stopnje bi zato moralo najdeno zapuščino razdeliti le pravnim naslednikom, ki so v upravni odločbi navedeni. Kot začasni skrbnik za posebne primere ne more izvršiti sklepa o dedovanju za osebi, ki ga nista imenovali za skrbnika, v škodo pravnih naslednikov, ki so ga izrecno pooblastili in imenovali za skrbnika.

V odgovoru na pritožbo dedinja H. V. predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Preklic pooblastila dedinj O. B. in H. V. dediču D. V. kot njunemu pooblaščencu v denacionalizacijskem postopku pred upravnim organom ne predstavlja odpovedi dedovanju. Dediščini se lahko dedič odpove le z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (133. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Prav tako ga ni mogoče šteti za uraden sporazum dedičev o delitvi zapuščine oziroma premoženja že zato, ker so v upravnem postopku sodelovali vsi dediči, kot to napačno sklepa pritožnik. Pritožnikove trditve o sporazumu glede delitve dediščine so tudi v nasprotju z njegovimi navedbami o odpovedi dedovanju. Z delitvijo dediščine (144. člen ZD) dobi vsak sodedič po velikosti svojega dednega deleža ustrezen predmet zapuščine v svojo izključno last oziroma se določijo solastniški deleži dedičev na posameznih zapuščinskih stvareh, kar seveda predpostavlja dedovanje oziroma sprejem dediščine. Ni relevantno, kako je preklic pooblastila obravnaval upravni organ. Glede na navedeno pritožnik neutemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje sporazum dedičev moralo upoštevati na podlagi 83. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je dodatno zapuščino, ki je zapustniku pripadla po odločbi o denacionalizaciji, razdelilo z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen ZD v zvezi z 82. členom ZDen). Relevanten za preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa tudi ni pritožbeni očitek, da kot skrbnik za posebni primer ne more izvršiti sklepa o dedovanju v škodo dedičev, katere je zastopal v denacionalizacijskem postopku in so ga imenovali za skrbnika. Tudi sicer ga je kot skrbnika za posebni primer postavil upravni organ in ne pravni nasledniki, ki jih je zastopal kot pooblaščenec.

Ker je izpodbijani sklep pravilen, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o dedovanju v zvezi s 163. členom ZD).