Appeal dismissed; land registry mark for dispute not allowed as property acquired via sale contract, not original acquisition.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

[JEDRO]

Tožnica s tožbo od tožene stranke zahteva, da z njo sklene prodajno pogodbo. Tožnica bo, če bo pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, le-to pridobila na podlagi pravnega posla, in sicer kupne pogodbe. To pa ni izviren način pridobitve lastninske pravice. Le v tem primeru pa je na podlagi določbe 79. čl. ZZK-1 dopustna zaznamba spora.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 72/2009-14 z dne 19.3.2009 prenesena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora, pri taksativno naštetih nepremičninah vpisanih v vl. št. ..., vse k.o. ..., na podlagi tožbe, ki je bila dne ... vložena pri Okrožnem sodišču v Celju in se vodi pod opr. št. P ...

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče predlogu za vpis zaznambe spora ugodi in odloči o stroških postopka. Navaja, da gre v obravnavanem primeru za izviren način pridobitve lastninske pravice, saj Zakon o kmetijskih zemljiščih določa pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla na izviren način. Zato je upravičena do vpisa zaznambe spora po 1. točki 79. člena ZZK-1. Nadalje pa meni, da izpolnjuje tudi pogoje za vpis zaznambe spora po 2. točki 79. člena ZZK-1, saj je vložena taka tožba, na podlagi katere bo dosedanji imetnici pravice, ta do sedaj vpisana pravica prenehala. Tako kot predlagateljica, 79. člen ZZK-1 razumejo tudi druga sodišča, ki so že, na podlagi povsem identične oziroma enake tožbe, kot jo je vložila predlagateljica tega postopka, vknjižila zaznambo spora. Sodišče mora spoštovati tudi načelo enakosti strank pred zakonom, zato naj zaznambo spora dovoli tudi iz tega razloga. Prodajalka namreč lahko zemljišče, ki je bilo v javni prodaji, odtuji in izigra določbe veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih, kupovalka pa kljub pravicam, ki jih ji podeljuje zakon, ne bo postala lastnica v javni ponudbi navedenih nepremičnin. Vsled povedanega naj sodišče odloči tudi o stroških pritožbenega postopka, katerih povračilo predlagateljica zahteva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe dalje do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Pogoje za zaznambo spora, ki se vpiše v zemljiško knjigo določa 79. člen ZZK-1. Zaznamba spora se dovoli, kadar predlagatelj postopka od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način, ali da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (1. točka 1. odstavka 79. člena ZZK-1). Zaznambo spora o prenehanju pravice pa na podlagi tožbe, vložene proti imetniku druge vknjižene pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje te pravice. Tožnica s tožbo ne zahteva od sodišča, da ugotovi zgoraj navedena dejstva, pač pa od tožene stranke zahteva, da z njo sklene prodajno pogodbo za po dne ... javno objavljeni ponudbi bremen prostih taksativno naštetih nepremičnin, vseh vpisanih v k.o. .... Tožnica bo, če bo pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, le-to pridobila na podlagi pravnega posla, in sicer kupne pogodbe. To pa ni izviren način pridobitve lastninske pravice. Le v tem primeru pa je na podlagi navedene določbe dopustna zaznamba spora. Pritožbi tudi ni slediti, ko pravi, da pritožnica izpolnjuje pogoje iz 2. točke 1. odstavka 79. člena ZZK-1. Toženka je zemljiškoknjižna lastnica spornih nepremičnin in ne imetnica druge vknjižene pravice, o kateri to določilo govori. Prav tako ni upoštevano sklicevanje pritožnice na primere, ko naj bi v identičnem sporu zemljiškoknjižno sodišče zaznamovalo spor.

Pritožba po povedanem ni utemeljena. Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo, hkrati pa v skladu z določbo 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.