Appeal allowed: Statement of possession valid without citing legal title in land registry proceedings.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep z dne 18.3.2013 in sklep sodniške pomočnice z dne 21.1.2013 se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

[JEDRO]

Navedba pravnega naslova ne more biti pogoj za pravno veljavnost izjave o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljev in potrdilo sklep Dn 1 z dne 21.1.2013, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica zavrnila predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in predlog za vknjižbo lastninske pravice.

Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja in v pritožbi najprej pojasnjujeta, kdaj se začne postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine po 234. členu ZZK-1 ter poudarjata, da zakon izrecno določa, da je s predložitvijo overjenih izjav lastnikov sosednjih nepremičnin za verjetno izkazano, da imata predlagatelja nepremičnino v lastniški posesti in s tem tudi verjetno izkazano, da je bilo v korist predlagateljev izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je ustrezalo pogojem za vknjižbo lastninske pravice. Predlagatelja sta v predlogu navedla, kar določa zakon, in sicer podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, podatke o osebi, ki je to listino izstavila ter o osebi, v korist katere je bila izstavljena. Datuma zaradi izgubljene listine ni bilo mogoče navesti, ga pa zakon tudi ne zahteva. Navedla sta tudi, da sta izvirnik listine izgubila in da ne razpolagata s kopijo listine, zato sta predložila overjeni izjavi lastnikov sosednjih nepremičnin. Glede na navedeno navedba sodišča, da za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ne zadostuje zgolj izkazana verjetnost lastniške posesti, ne temelji na zakonskih določbah. Opozarjata na sporno stališče sodišča, da mora predlagatelj verjetno izkazati, da ima takšna lastniška posest podlago v nekoč veljavno sklenjenem razpolagalnem pravnem poslu. Lastniški posestnik je tisti, ki ima nad nepremičnino dejansko oblast in jo poseduje, kot da je njegova. Za izkazovanje lastniške posesti pravni temelj ni pomemben. Zakon izrecno določa, da lastnika sosednje nepremičnine s svojima izjavama potrdita le dejstvo, da imata predlagatelja nepremičnino v lastniški posesti, kar pomeni, da soseda potrdita, da imata predlagatelja dejansko oblast nad nepremičnino in jo posedujeta kot da je njuna, kar je razvidno navzven skozi vsakdanja opravila predlagateljev, ki nepremičnino redno in nemoteno uporabljata ter z njo razpolagata kot lastnika. Sicer pa sosedom pravni naslov na podlagi katerega predlagatelja izvajata posest ni in ne more biti znan drugače kot na podlagi izpovedb predlagateljev samih.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi sta predlagatelja predlagala vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (listina o pravnem poslu o prodaji vrstne garaže) in vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 313/792 k.o. T., v njuno korist. Skladno s prvim odstavkom 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) se postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine začne, če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina uničila ali izgubila ter če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka. Šteje se, da je pogoj izstavljenega zemljiškoknjižnega dovolila verjetno izkazan, če predlagatelj predlogu za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine priloži kopijo listine, katere vzpostavitev zahteva, ali če verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, s tem, da predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to dejstvo (peti odstavek 243. člena ZZK-1). Iz podatkov spisa izhaja, da sta predlagatelja predlogu priložila overjeni izjavi lastnikov sosednjih nepremičnin, v katerih le-ta potrjujeta, da imata predlagatelja nepremičnino parc. št. 313/792 k.o. T., v lastniški posesti, v lastniškem deležu vsak do idealne ene polovice (½). Navedeni izjavi sodišče prve stopnje ni štelo kot izjavi o lastniški posesti v smislu citiranega petega odstavka 234. člena ZZK-1, saj izjavi ne navajata pravnega naslova, na osnovi katerega predlagatelja izvršujeta posest. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je takšno stališče zmotno. Iz zakonske dikcije petega odstavka 234. člena ZZK-1 namreč ne izhaja, da bi lastniki sosednjih nepremičnin v svoji izjavi morali navajati tudi pravni naslov predlagateljeve posesti, slednje ob upoštevanju različnosti pravnih naslovov tudi ni življenjsko logično. Navedba pravnega naslova zato ne more biti pogoj za pravno veljavnost izjave o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.

Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da sta predlagatelja v predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine navedla vse potrebne podatke (vsebina listine, ime osebe, ki jo je izstavila in osebe, v korist katere je izstavljena), ki ob upoštevanju priloženih izjav lastnikov sosednjih nepremičnin po oceni pritožbenega sodišča zadoščajo za verjeten izkaz obstoja listine po 234. členu ZZK-1. Slednjega ne omaja dejstvo, da v predlogu nista navedla datuma listine, katere vzpostavitev predlagata (in ki se je po njunih trditvah izgubila).

Zaradi zmotnega stališča sodišče prve stopnje ni presojalo ostalih pogojev za predlagano vknjižbo lastninske pravice (236. člen ZZK-1; 355. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se skladno z določbo drugega odstavka 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP, uporablja tudi v zemljiškoknjižnem postopku), zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljev ugodilo in izpodbijani sklep ter sklep sodniške pomočnice z dne 21.1.2013 razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), v katerem naj ob upoštevanju zgoraj obrazloženega ponovno odloči o vloženem predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in za vknjižbo lastninske pravice.