Free legal aid recipient must repay costs if assets exceed statutory limit within four years.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court dismissed the plaintiff's appeal against the Free Legal Aid Office's decision to order the repayment of 504.66 EUR. The plaintiff, who had received free legal aid, failed to prove her assets remained below the statutory threshold of 13,780.00 EUR after acquiring real estate valued at over 24,000 EUR. The court rejected her arguments regarding the nature of the property and the valuation, ruling that she no longer met eligibility criteria and must return the funds.
Legislator headnote
AI generated49. člen ZBPP; 152. člen ZUJF: A recipient of free legal aid who loses the case must repay the costs if their financial situation has improved within four years of the decision's finality, rendering them ineligible for further aid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Tožnica v postopku, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni uspela, zato je bil organ za BPP v skladu z določbo 49. člena ZBPP dolžan preveriti, ali se je tožničino premoženjsko oziroma finančno stanje spremenilo, saj od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč še niso potekla štiri leta. Ker tožnica pogojev za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje, saj njeno premoženje presega znesek 13.780,00 EUR, ki je določen z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (v skladu s 152. členom ZUJF), mora vrniti izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnica dolžna Republiki Sloveniji vrniti 504,66 EUR izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Določen je bil tudi rok za brezobrestno vračilo oziroma zagrožena sankcija z zamudnimi obrestmi v primeru zamude roka za vračilo. V obrazložitvi se organ za brezplačno pravno pomoč sklicuje na določbo 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa, da je upravičenec, ki ne uspe, dolžan vrniti prejeto brezplačno pravno pomoč, če se je njegovo finančno stanje v štirih letih po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Organ za brezplačno pravno pomoč je preveril, ali tožnica še vedno izpolnjuje pogoje za brezplačno pravno pomoč in pri tem ugotovil, da se je njeno premoženjsko stanje spremenilo, saj je tožnica postala lastnica do celote nepremičnine, ki v naravi predstavlja lokal, stavbišči št. 562 in 607, obe k.o. …, v skupni vrednosti 24.362,00 EUR. Upoštevaje navedeno premoženje tožnica tako presega znesek 13.780,00 EUR, ki ga določa prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) oziroma 152. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Tožnica torej ne izpolnjuje več pogojev za brezplačno pravno pomoč, zato je v skladu z določbo 49. člena ZBPP dolžna povrniti stroške, nastale v zvezi z dodeljeno brezplačno pravno pomočjo.
Tožnica v tožbi navaja, da je v resnici lastnica dela prizidka obstoječe stavbe, ki stoji na št. 13, ta prizidek stoji na parceli št. 1194/5, kar predstavlja cesto in je javno dobro. Ostali podatki niso njeni, saj se je zvezi z njimi pritožila na geodetski upravi in tudi izračuni vrednosti nepremičnine ne držijo. Tožnica ve le to, da je solastnica prizidka, ki predstavlja majhno skladišče, vse ostalo pa je v lasti Občine …. Zahtevanega zneska ne more plačati, zato je tudi zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.
Tožba ni utemeljena.
Izpodbijana odločitev je tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita. Iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je bila tožnici na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 498/2010 z dne 5. 5. 2010 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu oprostitve plačila stroškov izvedenca finančne stroke v pravdnem postopku, ki je bil v teku pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru pod opr. št. P 33/2010. Na podlagi tega sklepa je bilo plačano izvedencu finančne stroke 504,66 EUR dne 16. 3. 2011. Glede na to, da tožnica v postopku, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni uspela, je bil organ za BPP v skladu z določbo 49. člena ZBPP dolžan preveriti, ali se je tožničino premoženjsko oziroma finančno stanje spremenilo, saj od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč še niso potekla štiri leta. Tožnica sama priznava, da je lastnica prizidka, ki stoji na parceli št. 1194/5 k.o. …, ki v naravi predstavlja po tožničinih navedbah skladišče, po podatkih Geodetske uprave RS (GURS) pa lokal. Sodišče ugotavlja, da je po podatkih GURS (javna evidenca) vrednost sporne nepremičnine, ki v naravi predstavlja lokal, stavba št. 562 in 67, obe k.o. …, 27.362,00 EUR (v izpodbijani odločbi je prišlo do očitne računske pomote, saj navaja znesek 24.362,00 EUR). Glede na navedeno je pravilen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnica pogojev za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje, saj njeno premoženje presega znesek 13.780,00 EUR, ki je določen z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (v skladu s 152. členom ZUJF). Sodišče je zato kot neutemeljene zavrnilo tožbene navedbe, da ima del lokala v najemu hčerka tožnice in ga tožnica ne uporablja, prav tako pa sodišče zavrača tožničine navedbe, da je sporna nepremičnina v naravi skladišče. Glede vrednosti nepremičnine pa je tožnica v tožbi navedla le pavšalno nestrinjanje z ugotovitvami Geodetske uprave RS, zato jih sodišče v konkretnem primeru ne more upoštevati. Samo nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo nepremičnine ni dovolj, potrebno bi bilo namreč predložiti konkretne navedbe oziroma listine oziroma predlagati izvedenca, ki bi vrednost ugotovil drugače, kot je bila že ugotovljena v postopku Geodetske uprave RS.
Ker je sodišče presodilo, da je tožnica dolžna v skladu z določili 49. člena ZBPP povrniti stroške, nastale v zvezi z dodeljeno brezplačno pravno pomočjo oziroma da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.