Legislator Case Law & Legislation
sodba II U 287/2013 ECLI:SI:UPRS:2013:II.U.287.2013 AI generated

Free legal aid denied because applicant's property value exceeds statutory financial threshold despite mortgage burden.

Case Number sodba II U 287/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the applicant's lawsuit against the rejection of her request for free legal aid. The administrative body determined that the applicant's property value, calculated based on the excess square meters over the standard for a two-person household, exceeded the legal financial threshold. Although the applicant argued that her property was heavily mortgaged and failed to sell at auction, the court ruled that mortgage burdens do not reduce the property's value for this specific assessment.

Legislator headnote

AI generated

ZBPP 13; ZSVarPre 27; ZUJF 152: Free legal aid is not granted when the applicant's assets exceed the statutory financial threshold, as mortgage encumbrances do not diminish the value of property for this purpose.

Keywords

AI generated
free legal aid financial threshold property value assessment mortgage encumbrance administrative review asset valuation legal aid eligibility

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Premoženje prosilke presega z zakonom določen premoženjski cenzus, zato dodelitev BPP ni utemeljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) zavrnila kot neutemeljeno. Pojasnila je, da je prosilka v prošnji za dodelitev BPP dne 27. 5. 2013 navedla, da zaproša za dodelitev BPP za postopek osebnega stečaja. Prošnjo je tožena stranka ocenila kot neutemeljeno, ker je v postopku ugotavljanja finančno-premoženjskega kriterija oziroma subjektivnega kriterija ugotovila, da je treba, ne glede na določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in v skladu s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter 152. členom Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), upoštevati tudi, da se BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

Iz prošnje in priloženih listin je tožena stranka stranka ugotovila, da je prosilka lastnica do celote nepremičnine, v kateri živi z otrokom, št. stavbe 995 k.o. …, ki po podatkih GURS v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo v izmeri 106,90 m2 (uporabna površina, šesti odstavek 2. člena Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb, v nadaljevanju Pravilnik), garažo v izmeri 20,90 m2 in kurilnico v izmeri 7,60 m2 (kar ob upoštevanju korekcijskih faktorjev znaša 14,25 m2), torej skupaj 121,15 m2. Po določbi petega odstavka 3. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) predstavlja celotna stanovanjska stavba stanovanje, ne glede na to, da obsega različne funkcionalne prostore (klet, sobe, podstrešje). Vrednost hiše znaša 141.132,00 EUR. Primerno stanovanje za dvočlansko družino je v razponu izmere do 90 m2 (14. člen in naslednji Pravilnika). Organ pri presoji upošteva zgornjo mejo. Presežek v izmeri 31,15 m2 predstavlja prosilkino premoženje, ki znaša 36.287,75 EUR. Prosilka je sicer v prošnji navedla, da se omenjena nepremičnina prodaja na dražbi ter da se ni prodala niti na polovico ocenjenega zneska. Tožena stranka je v odločbi odgovorila, da se cena nepremičnin ne določa po tem ali dražba uspe ali ne. Ker torej premoženje prosilke presega z zakonom določeni premoženjski cenzus, dodelitev BPP prosilki ni utemeljena in je bilo potrebno njeno prošnjo zavrniti.

Prosilka v tožbi odločitvi tožene stranke nasprotuje in pojasnjuje, da je njeno celotno premoženje pod hipoteko v skupni višini 440.000,00 EUR. Premoženja ne more prodati, ker hipoteke znašajo dosti več kot je vrednost nepremičnin, prav tako navaja, da živi sama z mladoletno hčerko ter da ves prihodek porabi za stroške življenja. Zgodila se ji je tudi poslovna goljufija in upa, da bo to lahko dokazala s kazensko ovadbo. Opozarja, da ji ne preostane nič drugega, če se ne reši dolgov, kot da si vzame življenje.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu), ter dodatno navaja:

V obravnavani zadevi sporna odločitev temelji na ugotovitvi, da tožničino premoženje presega premoženjski cenzus, določen v določbah 27. člena ZSvarPre in 152. člena ZUJF. Sodišče ugotavlja, da ima tožnica v lasti nepremičnino, katere stanovanjska površina presega kvadraturo, ki je po Pravilniku primerna za dvočlansko družino. Vrednost kvadraturnega presežka tako predstavlja dejstvo, na katerem temelji izpodbijana odločitev. Tožnica konkretno pravilnosti vrednotenja GURS-a ne ugovarja, pove le, da ima na nepremičnini hipoteko in da dražbe niso bile uspešne, zato je vrednost nepremičnine po njenem mnenju bistveno nižja. Nesporno je tudi po ugotovitvi sodišča tožnica lastnica stanovanja, ki v skupni izmeri presega primerno stanovanje za dvočlansko družino v razponu izmere do 90 m2 (14. člen in naslednji Pravilnika). Prvostopenjski organ je pravilno uporabljal Pravilnik na podlagi določil 10. in 87. člena SZ-1 in izračunal presežek vrednosti nepremičnine v znesku 36.287,00 EUR. Prav tako je neutemeljen tožbeni ugovor, da je izračunana vrednost nepremičnin po GURS nerealna, saj na dražbi tudi za polovično vrednost omenjene nepremičnine nihče ni kupil. Vrednost nepremičnine namreč ni odvisna od izida dražbe, tožnica pa protidokaza glede ocenjene vrednosti ne podaja. Nepremičnina je sicer obremenjena z več hipotekami, a te kot stvarne pravice ne posegajo v lastninsko pravico prosilke, kot to smiselno izhaja iz 24. člena ZSvarPre. Ker navedena vrednost premoženja presega znesek 13.750,00 EUR, prosilka ne izpolnjuje pogoja premoženjskega cenzusa po 13. členu ZBPP in se prošnja za dodelitev BPP kot neutemeljena zavrne. Sodišče kljub zatrjevani težki finančni situaciji tožnice ne more odločiti mimo določb citiranih zakonov.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt utemeljen na zakonu.