Administrative court dismisses free legal aid claim for bankruptcy when debts stem from traffic violations violating fairness principles.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Obrazložitev tožene stranke, da prosilčeve denarne obveznosti za katere želi, da se mu odpustijo, izhajajo iz prometnih prekrškov in so torej posledica prosilčevih (tožnikovih) kaznovanih ravnanj prekrškov, zaradi česar glede na načelo pravičnosti in morale, brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, je po presoji sodišča pravilna. Gre za takšne denarne obveznosti, ki ne izhajajo iz nujnih življenjskih stroškov, temveč jih je s svojim krivdnim ravnanjem tožnik povzročil sam.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo Bpp 708/2013 z dne 7. 5. 2013 je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 5. 4. 2013 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek osebnega stečaja. Prosilec je brezposeln in prejema denarno socialno pomoč v višini 261,56 EUR. Nima nepremičnega niti premičnega premoženja. Dolgovi so nastali kot posledica prometnih prekrškov, zaradi katerih so mu bile izrečene denarne kazni, ki jih ni mogel plačati in kot posledica regresnega zahtevka zavarovalnice za škodo, ki jo je le ta poravnala oškodovancem. Navaja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da uvedejo osebni stečaj in iz svojega premoženja v okviru svojih zmožnosti poplačajo upnike hkrati in v enakih deležih. Osebni stečaj ne bi bil smiseln, ker prosilec nima nobenega premoženja in ga tudi v bodoče ne pričakuje.

2. Glede odpusta obveznosti navaja, da prosilčeve denarne obveznosti, za katere želi, da se mu odpustijo izhajajo iz prometnih prekrškov in so posledica prosilčevih ravnanj. Dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek osebnega stečaja in nadaljnjega odpusta obveznosti bi bila v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, ker je prosilec odrasla oseba in jih ni mogoče opravičiti. Prosilčeva vloga je tako nerazumna in ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka v nadaljevanju ni presojala, ali prosilec izpolnjuje še subjektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki mora biti kumulativno podan.

3. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je zaključek tožene stranke, da tožnik ne pričakuje premoženja, v nasprotju s prizadevanji tožnika, ki je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, ki se je osebnostno uredil, in ki z velikim upanjem pričakuje zaposlitev. Ni prava vešče oseba in mu ni znano, kakšne možne postopke lahko sproži, da se uredi njegovo premoženjsko stanje v smislu zapadlih denarnih obveznosti, zato je zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka je s svojo odločitvijo posegla v tožnikove pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, saj je tožnik kazni za storjena kazniva dejanja in prekrške že prestal. Živeti želi življenje poštenega državljana. Zaradi nerešenih denarnih obveznosti se je znašel v življenjski stiski, katere ne more rešiti drugače kot s postopkom osebnega stečaja. Tožnik predlaga, da sodišče prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka in prosi za taksno oprostitev, ker nima lastnih sredstev za preživljanje.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je 24. člen ZBPP, ki določa tako imenovani objektivni pogoj, ki mora biti podan kumulativno z ugotavljanjem finančnega pogoja (13. člen ZBPP) za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 24. člen ZBPP med drugim v tretjem odstavku določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva osebe, ki prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Obrazložitev tožene stranke, da prosilčeve denarne obveznosti za katere želi, da se mu odpustijo, izhajajo iz prometnih prekrškov (teh ugotovitev tožnik ne prereka) in so torej posledica prosilčevih (tožnikovih) kaznovanih ravnanj prekrškov, zaradi česar glede na načelo pravičnosti in morale, brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, je po presoji sodišča pravilna. Gre za takšne denarne obveznosti, ki ne izhajajo iz nujnih življenjskih stroškov, temveč jih je s svojim krivdnim ravnanjem tožnik sam povzročil. Glede na zgoraj navedeno zakonsko določbo 24. člena ZBPP, ki v tretjem odstavku izrecno pogojuje očitno nerazumnost zadeve z zahtevo osebe, ki je v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

7. Sodišče ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker se v postopkih brezplačne pravne pomoči po določbi četrtega odstavka 10. člena Zakona sodnih taksah, sodna taksa ne plačuje.

8. Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.