Appeal court reverses first instance dismissal of medical malpractice claim due to insufficient causal link finding.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

[JEDRO]

Tako izvedensko mnenje pa izkazuje vsaj zadostno verjetnost, če ne že prepričanje o obstoju vzročne zveze med škodnim dogodkom (zdravniško napako) in nastalo škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka iz naslova zdravniške napake njenih zavarovancev (Zdravstveni dom Ž. in Splošna bolnišnica C.) dolžna plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 15.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2008 dalje do plačila (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka II izreka) je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.391,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka II izreka).

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov, iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava“. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo obstoj pasivne legitimacije tožene stranke. Prvostopno sodišče tudi pravilno ugotavlja, da je zavarovanec toženke (Splošna bolnišnica C.) v fazi diagnoze zdravstvenih težav tožnika storil zdravniško napako. Nepravilna pa je presoja prvostopnega sodišča, da ni podana oziroma da ni izkazana vzročna zveza med ugotovljeno zdravniško napako ter nastalo škodo tožnika. Za tak zaključek prvostopno sodišče nima nobene podlage v izvedenskem mnenju izvedenca medicinske stroke A.G. Nasprotno, na podlagi navedenega izvedenskega mnenja se lahko le zaključuje, da obstaja vzročna zveza med škodnim ravnanjem (zdravniška napaka) in nastalo škodo tožniku. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve zahtevku. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka zoper toženo stranko vtožuje plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je tožniku nastala v posledici nepravilnega zdravljenja vnetja slepiča pri zavarovancih toženke - Zdravstveni dom Ž. (v nadaljevanju ZD Ž.) ter Splošna bolnišnica C. (v nadaljevanju SB C.). Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja (temu pritožba tudi ne oporeka), da je obravnava tožnika v ZD Žalec bila v skladu z zdravniško doktrino, torej strokovno pravilna in tako ZD Ž. ni očitati strokovne medicinske napake. Strokovna medicinska napaka pa je bila storjena pri SB C., ker pri pregledih tožnika v navedeni bolnišnici dne 10. 4. 2007 in 11. 4. 2007 diagnostika, kljub slabšanju zdravstvenega stanja tožnika, ni bila izpeljana do konca, predvsem v smislu pravočasnega pregleda pri kirurgu. To je imelo za posledico, da je bil tožnik operiran, ko se je zaradi počenega slepiča že razvil difuzni peritonitis (razširjeno vnetje trebušne stene), na kar je bila potrebna še ponovna operacija zaradi ileusa (zapora svetline črevesa), ki je dokaj pogost zaplet pri peritonitisu. Tak zaključek je prvostopno sodišče pravilno sprejelo na podlagi izvedenskega mnenja že navedenega izvedenca, pri čemer glede medicinske napake, storjene pri SB C., pravilno ni sprejelo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

6. Na podlagi že podanega izvedenskega mnenja A.G. je preuranjen, če ne že povsem zmoten zaključek prvostopnega sodišča, da ne obstaja oziroma, da ni izkazana vzročna zveza med storjeno medicinsko napako ter nastalo škodo tožnika. Dejstvo je, da iz izvedenskega mnenja navedenega izvedenca izhaja, da je tožnik zaradi nepravilnega postopanja pri diagnosticiranju njegovih zdravstvenih težav (vnetje slepiča) v SB C. bil operiran, ko se je zaradi počenega slepiča že razširilo vnetje trebušne stene, sledila pa je še ponovna operacija zaradi zapore svetline črevesa, kar pa je dokaj pogost zaplet ravno pri razširjenem vnetju trebušne stene. Tako izvedensko mnenje pa izkazuje vsaj zadostno verjetnost, če ne že prepričanje o obstoju vzročne zveze med škodnim dogodkom (zdravniško napako) in nastalo škodo.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo. V novem sojenju bo prvostopno sodišče v smeri ugotovitve vzročne zveze na glavno obravnavo povabilo izvedenca A.G., ki bo v neposrednem zaslišanju podal odgovor o obstoju po tožeči stranki zatrjevane vzročne zveze med škodnim ravnanjem in nastalo škodo. V kolikor bo sodišče presodilo, da vzročna zveza obstoji, bodo v danem primeru izpolnjeni vsi elementi civilnega delikta po določbi prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V nadaljevanju sojenja (seveda ob predpostavki obstoja civilnega delikta), bo prvostopno sodišče odmerilo tožniku pravično odškodnino v skladu z določbo prvega odstavka 179. člena OZ.

8. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 355. člena ZPP.

9. Pritožbeni stroški niso priglašeni.