Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep II Kp 36750/2010 ECLI:SI:VSKP:2014:II.KP.36750.2010 AI generated

Appeal court reverses first instance transfer of embezzlement case to district court due to lack of jurisdiction.

Case Number VSK sklep II Kp 36750/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appeal court granted the prosecutor's request to revoke the first instance court's decision transferring the case to the district court. The lower court incorrectly assessed jurisdiction by examining the actual facts rather than the specific crime described in the indictment. Consequently, the court ruled that the district court lacked jurisdiction over the embezzlement offense as defined in the indictment, which falls under the competence of the district court.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 96. člena ZKP; tretji odstavek 402. člena ZKP: Pri določanju stvarne pristojnosti sodišča za sojenje je treba izključno upoštevati opis kaznivega dejanja v tenorju obtožnice, ne pa dejansko ugotovljeno stanje.

Keywords

AI generated
stvarna pristojnost kaznivo dejanje obtožnica preklic sklep kazenski postopek prekinitve postopka KZ

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki IV izreka razveljavi.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje glede kaznivega dejanja kot je opisano v točki IV izreka izpodbijanega sklepa in je zato zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu. Pritožnica ima prav, da je sodišče v tej fazi postopka (po pravnomočnosti obtožnice in pred glavno obravnavo), pri oceni, ali je stvarno pristojno za sojenje, vezano na opis dejanja kot je naveden v tenorju obtožnice in ne ugotavlja dejanskega stanja na podlagi dokazov v spisu kot je to storilo sodišče prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki IV izreka odločilo, da se kazenska zadeva zoper obtoženega B.B. in gospodarsko družbo A. d.o.o. za kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti po drugem in tretjem odstavku 254. člena KZ opisano v točki II/p obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Kopru številka Kt 1 odstopi v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Kopru. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški ustavljenega dela postopka od 1. do 5. točke 92. člena ZKP ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun.

Proti takemu sklepu (tč. IV izreka) se pritožuje okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v tč. IV razveljavi ter odloči, da je za odločanje stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje glede kaznivega dejanja kot je opisano v točki IV izreka izpodbijanega sklepa in je zato zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu. Pritožnica ima prav, da je sodišče v tej fazi postopka (po pravnomočnosti obtožnice in pred glavno obravnavo), pri oceni, ali je stvarno pristojno za sojenje, vezano na opis dejanja kot je naveden v tenorju obtožnice in ne ugotavlja dejanskega stanja na podlagi dokazov v spisu kot je to storilo sodišče prve stopnje.

Pritožnica pravilno opozarja, da ima opisano kaznivo dejanje vse zakonske znake kaznivega dejanja po drugem in tretjem odstavku 254. člena Kazenskega zakonika (KZ), oziroma po drugem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika-1 (KZ-1), za katerega je predpisana zaporna kazen do osmih let, kar pomeni, da je za sojenje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Kopru, kjer je bila vložena obtožnica.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep v točki IV izreka razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).