Supreme Court dismisses review application as prior judgment already awarded damages exceeding statutory non-pecuniary cap.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the applicant's request for leave to appeal, ruling that the first-instance judgment was final and binding. The applicant had already been awarded 5,950 EUR in damages for a delay in divorce proceedings, which exceeded the 5,000 EUR statutory cap for non-pecuniary harm under the relevant law. Consequently, the court found no legal grounds to permit a review of the decision.
Legislator headnote
AI generatedArticle 16, paragraph 2 of the Act on Protection of the Right to a Trial Without Unnecessary Delay; Article 367a, paragraph 1 of the Code of Civil Procedure: A review application is inadmissible when the first-instance judgment has already granted damages exceeding the statutory maximum for non-pecuniary harm.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Tožnici je že pravnomočno prisojeno 5.950 EUR odškodnine, kar presega najvišji znesek 5.000 EUR, ki ga je mogoče po drugem odstavku 16. člena ZVPSBNO prisoditi za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve te pravice, zato ni pogojev za dopustitev revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo 5.950 EUR odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v pravdi z razvezanim možem za ugotovitev skupnega in solastnega premoženja, presežni tožbeni zahtevek za plačilo še 6.568 EUR pa zavrnilo. Sodišče druge stopnje je v pretežnem delu zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo zavrnilni del prvostopenjske sodbe za plačilo večje odškodnine z razlogi, da v tožničinem primeru ni mogoče uporabiti Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), izven primerov, ki jih zajema ta zakon, pa gre za pravno nepriznano škodo. Delno je spremenilo le stroškovno odločitev prvostopenjskega sodišča.
2. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije proti drugostopenjski sodbi graja pravno stališče izpodbijane sodbe, ker je po tožničinem mnenju mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi neposredno na podlagi 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) ali neposredno na podlagi 26. člena Ustave Republike Slovenije (URS) brez uporabe odškodninskih pravil iz Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) ali Obligacijskega zakonika (OZ) oziroma ob njihovi le smiselni uporabi. Meni,da je mogoče uporabiti ZVPSBNO in pojasnjuje neustavnost 25. člena navedenega zakona. Končno meni, da je mogoče o odškodninskem zahtevku v takem primeru odločiti tudi ob uporabi pravil razlage za napolnitev nastale pravne praznine.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Pravno pomembno vprašanje v smislu prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) bi utegnilo biti le, ali je mogoče tudi v primeru, ko je kršitev pravice prenehala pred 1. 1. 2007 in oškodovanec tudi ni vložil tožbe pri Evropskem sodišču za človekove pravice, smiselno uporabiti ZVPSBNO. Vendar to vprašanje ni pravno pomembno za tožničino zadevo. Tožnici je namreč že pravnomočno prisojeno 5.950 EUR odškodnine, kar pa presega najvišji znesek 5.000 EUR, ki ga je mogoče po drugem odstavku 16. člena ZVPSBNO prisoditi za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve te pravice.
5. Ker niso podani pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije skupaj s priglašenimi stroški zavrnilo.