Court dismisses appeal against dismissal of subsidiary liability claim after bankruptcy liquidation extinguishes debt.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal, upholding the lower courts' decision to dismiss the claim for subsidiary liability of partners. The appellant argued that the company's dissolution due to bankruptcy did not extinguish the debt, insisting on partner liability under the Companies Act. The court ruled that the bankruptcy liquidation process legally extinguished all claims against the debtor, thereby eliminating the legal basis for any subsequent subsidiary liability claims against the partners.
Legislator headnote
AI generatedZakon o gospodarskih družbah (ZGD); Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL/93): When a debt is extinguished by the conclusion of a bankruptcy liquidation proceeding, the legal basis for subsidiary liability of partners ceases to exist, as the special bankruptcy regime prevails over general company law provisions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Če terjatve zaradi zaključenega stečajnega postopka ni več, že po naravi stvari ne more obstajati subsidiarna odgovornost družbenika zanjo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi tudi v delu, s katerim je bilo najprej dolžniku L. d. n. o., L., nato pa (po izbrisu družbe iz sodnega registra zaradi zaključenega stečajnega postopka) tožencema kot osebno odgovornima družbenikoma naloženo plačilo 24,843.592,40 (sedaj 103.670,47 EUR) ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Obe sodišči sta zavzeli stališče, da je bilo z zaključkom stečajnega postopka pravnomočno urejeno razmerje med upnico in dolžnikom, ker je terjatev ugasnila.
2. Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodb obeh sodišč ter ugoditev tožbenemu zahtevku. Opozarja na 101. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), po katerem je prav subsidiarna osebna odgovornost družbenikov značilnost družbe z neomejeno odgovornostjo. Ni pravno pomembno, da pravna oseba, ki je izbrisana zaradi zaključka stečaja, nima pravnih naslednikov, pač pa, da ni poravnala obveznosti in da za tako obveznost odgovarjajo njeni družbeniki s celotnim premoženjem.
3. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila.
4. Revizija ni utemeljena.
5. Res je v 101. členu ZGD (katerega uporaba pride v tej zadevi v poštev glede na začetek tega postopka) določena subsidiarna odgovornost družbenikov z vsem njihovim premoženjem za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo, vendar to velja le takrat, ko in če zakon za posamezne primere ne določa drugače. Drugače določa v primeru stečaja Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL/93, ki se še uporablja v tej zadevi). Specialna ureditev ima prednost pred splošno ureditvijo. Osebna odgovornost družbenikov pride do izraza pri oblikovanju stečajne mase, v katero se vključi tudi osebno premoženje družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo (tretji odstavek 6. člena in drugi odstavek 104. člena ZPPSL/93). Iz te stečajne mase se poplačajo stečajni upniki sočasno in sorazmerno v skladu s temeljnima načeloma stečajnega postopka o univerzalnosti in koncentraciji. Na revizijskim enake pritožbene trditve je s pravkar navedenimi razlogi pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče.
6. Zmotno je zato tožničino stališče, da stečaj družbe v tej zadevi ni pravno pomembno dejstvo. Nasprotno, prav zaradi zaključenega stečaja tožnica ne more priti do poplačila svoje terjatve niti od družbenikov izbrisane družbe. Z zaključkom stečajnega postopka namreč v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, in sicer ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne. Namen stečaja je ravno v tem, da se uredijo vsa razmerja dolžnika z upniki. Zato bi bilo v nasprotju s samim namenom stečaja, če bi terjatve upnikov obstajale še po zaključku stečajnega postopka. Tožničina terjatev je bila (ali bi morala biti) obravnavana v stečajnem postopku in je z zaključkom stečaja ugasnila. To pa pomeni, da je dejansko prenehala, da je ni več in da zato zanjo ne more odgovarjati nihče, niti pred stečajem sicer osebno odgovorni družbenik. Če terjatve ni več, že po naravi stvari ne more obstajati subsidiarna odgovornost družbenika zanjo. V podobnih situacijah je revizijsko sodišče že zavzelo stališče, da ugasnitev terjatve zaradi zaključka stečajnega postopka pomeni tudi prenehanje odgovornosti fizične osebe za poslovne obveznosti samostojnega podjetnika posameznika (primerjaj razloge odločb II Ips 76/2006, II Ips 669/2005) in prenehanje veljavnosti hipoteke (primerjaj razloge odločbe II Ips 120/2007).
7. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo tožničino neutemeljeno revizijo skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški.