Supreme Court allows co-owner's appeal against default judgment while dismissing third party's late appeal.

Revizija stranskega intervenienta se zavrne.

Reviziji B. A. se ugodi in se sklep pritožbenega sodišča razveljavi ter vrne zadeva sodišču druge stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o revizijskih stroških B. A. se pridrži za končno odločitev.

[JEDRO]

Za enotno sosporništvo gre tedaj, kadar je po pravilih materialnega prava mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike. Tak primer je nedvomno podan takrat, kadar tretji uveljavlja (so)lastninsko pravico na stvari, za katero je bilo sodno ugotovljeno, da spada v skupno premoženje zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je vložila tožbo glede ugotovitve njene solastninske pravice na nepremičnini zoper svojega sina A. A. (toženec) in njegovo izvenzakonsko partnerico B. A. (toženka).

2. Tožnica je 6. 1. 2009 umaknila tožbo zoper toženko, toženka pa se je z umikom tožbe strinjala. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje dne 1. 4. 2009 s sklepom ugotovilo umik tožbe in istočasno izdalo zamudno sodbo proti tožencu, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku glede ugotovitve, da je tožnica solastnica spornega poslovnega prostora do 9/10 in ji je toženec dolžan izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino za vknjižbo njene solastninske pravice.

3. Zoper zamudno sodbo sta se pritožila B. A. in stranski intervenient.

4. Pritožbeno sodišče je obe pritožbi zavrglo. Pritožba B. A. naj bi bila nedopustna zato, ker je bila tožba zoper njo umaknjena in zato tudi pravdni postopek ustavljen. A. A. in B. A. sta po oceni pritožbenega sodišča navadna sospornika in zato samostojni stranki, kar naj bi se kazalo v tem, da B. A. nima pravice do pritožbe proti zamudni sodbi, s katero je bilo odločeno izključno o tožbenem zahtevku zoper toženca. Za pritožbo stranskega intervenienta pa je sodišče ugotovilo, da je prepozna, ker je bila A. A. zamudna sodba vročena 1. 9. 2009, intervenientova pritožba pa je bila vložena šele 28. 9. 2009, ko je 15-dnevni rok za vložitev pritožbe že potekel.

5. Proti sklepu pritožbenega sodišča sta vložila reviziji oba pritožnika proti zamudni sodbi. Stališče B. A. je, da je pritožbeno sodišče zmotno zavrglo njeno pritožbo proti zamudni sodbi. Glede na to, da sta bila s tožencem tožena kot subjekta skupnega premoženja, sta bila v položaju enotnih sospornikov. Po delnem umiku tožbe naj bi zato revidentka glede vlaganja pravnih sredstev imela status sosporniške intervenientke in bi zato moralo pritožbeno sodišče vsebinsko odločati o njeni pritožbi. Stališče stranskega intervenienta je, da je pravočasno vložil pritožbo proti zamudni sodbi, ker jo je vložil v roku, ki je veljal za sosporniško intervenientko.

6. Revizija B. A. je utemeljena, revizija stranskega intervenienta pa ni utemeljena.

O utemeljenosti revizije B. A.:

7. Tožnica je v tožbi utemeljila pasivno legitimacijo toženca in B. A. s trditvijo, da je B. A. kot tožnica uspela v pravdi P 88/97, v kateri je Okrožno sodišče v Kopru izdalo zamudno sodbo. Iz izreka navedene zamudne sodbe pa je razvidno, da spada sedaj sporna nepremičnina v skupno premoženje A. A. in B. A., ker sta ga pridobila v času trajanja nujne izvenzakonske skupnosti, pri čemer sta njuna deleža enaka. Predstavljeni okvir zamejuje (glede na določbe 318. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) polje odločanja o tem, kakšno je sosporniško razmerje toženca in B. A.

8. Za enotno sosporništvo gre tedaj, kadar je po pravilih materialnega prava mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike.(1) Tak primer je nedvomno podan takrat, kadar tretji uveljavlja (so)lastninsko pravico na stvari, za katero je bilo sodno ugotovljeno, da spada v skupno premoženje zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev. Glede na naravo pravnega razmerja je namreč mogoče spor rešiti samo na enak način za oba zakonca (izvenzakonska partnerja). Zato ne more biti dvoma, da je imela revidentka, preden je bila tožba proti njej umaknjena, pravni položaj enotne sospornice. Zaradi enakega razloga je bila revidentka ob vložitvi pritožbe proti zamudni sodbi v položaju sosporniške intervenientke in je zato pritožbeno sodišče njeno pritožbo zmotno zavrglo.(2) Ravnanje pritožbenega sodišča s tem v zvezi predstavlja nepravilno uporabo četrtega odstavka 343. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.

O neutemeljenosti revizije stranskega intervenienta:

9. Stranski intervenient se lahko v pravdi pridruži le stranki (ne pa tudi sosporniškemu intervenientu).(3) Pravdo mora sprejeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.(4) Ob revizijsko neizpodbijani ugotovitvi, da je bila tožencu A. A. zamudna sodba vročena 1. 9. 2009, stranski intervenient pa je pritožbo vložil 28. 9. 2009, je tudi pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da je bila pritožba prepozna, ker je bila vložena po izteku pritožbenega roka.(5)

10. Vrhovno sodišče je odločilo o reviziji sosporniške intervenientke v skladu s prvim odstavkom 379. člena, o reviziji stranskega intervenienta pa v skladu s 378. členom ZPP. Zavrnitev revizije stranskega intervenienta implicira tudi zavrnitev njegovega predloga za povrnitev revizijskih stroškov.(6) Odločitev o stroških revizijskega postopka sosporniške intervenientke ima podlago v tretjem odstavku 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj določbe 196. člena ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj določbo prvega odstavka 202. člena ZPP.

Op. št. (3): Primerjaj določbo prvega odstavka 199. člena ZPP.

Op. št. (4): Primerjaj prvi odstavek 201. člena ZPP.

Op. št. (5): Primerjaj določbo prvega odstavka 333. člena ZPP.

Op. št. (6): Primerjaj prva odstavka 154. in 165. člena ZPP.