Appeal dismissed because undifferentiated claim value below threshold and parties were not joint opponents.

Revizija se zavrže.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Ker sta torej toženki navadni sospornici v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena ZPP ne pride v poštev. Peti odstavek 367. člena ZPP pa za subjektivno kumulacijo v primeru navadnega sosporništva prav tako ne pride v poštev, zato se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

V konkretnem primeru je bila do začetka obravnavanja glavne stvari navedena zgolj skupna vrednost spornega predmeta (71.800 EUR). Gre za nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je zoper dolžnika J. R. s sklepoma o izvršbi In 2004/154 in In 2005/74 dovolilo izvršbo v korist toženk tudi na nepremičnini parc. št. 976/8 k. o. G. S. Tožnica je zoper toženki po tem, ko je bil njen ugovor tretje v izvršilnem postopku zavrnjen, vložila tožbo, s katero je zahtevala, da se ugotovi, da je izvršba s prodajo njenega polovičnega solastnega deleža na tej nepremičnini nedopustna.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tako odločitev je pritožbeno sodišče potrdilo.

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri graja postopkovne kršitve in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje.

4. Toženki na revizijo nista odgovorili.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrednost spornega predmeta se se pri nedenarnih zahtevkih, kakršen je tudi konkreten, ugotovi na podlagi vrednosti, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP) in sodišče vanjo ni poseglo s posebnim sklepom pred pričetkom obravnavanja glavne stvari (tretji odstavek 44. člena ZPP). Če tožeča stranka v isti tožbi uveljavlja zahtevke zoper več tožencev, se vrednosti spornih predmetov ne seštevajo, pač pa se vrednost ugotavlja za vsakega toženca posamično, razen kadar gre za enotno sosporništvo (drugi odstavek 41. člena ZPP).

7. Toženki nista enotni sospornici. Ni namreč nujno, da bi bila odločitev o nedopustnosti izvršbe za vsako od toženk enaka, kar je razvidno tudi iz dodatne oz. drugačne utemeljitve pritožbenega sodišča glede druge toženke. Vloženi bi bili lahko dve povsem samostojni tožbi.(1) Ker sta torej toženki navadni sospornici v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena ZPP ne pride v poštev. Peti odstavek 367. člena ZPP pa za subjektivno kumulacijo v primeru navadnega sosporništva prav tako ne pride v poštev, zato se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

8. V konkretnem primeru je bila do začetka obravnavanja glavne stvari navedena zgolj skupna vrednost spornega predmeta (71.800 EUR). Gre za nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost revizije.

9. Ob tem presoje glede na ustaljeno sodno prakso tega sodišča (sklep VS RS II Ips 782/2009, sklep VS RS II Ips 995/2008, sklep VS RS II Ips 437/2007) ne spremeni dejstvo, da je tožnica na zadnjem naroku za glavno obravnavo, ko je bil celoten dokazni postopek že končan, torej nedvomno po pričetku obravnavanja glavne stvari, vrednost spornega predmeta diferencirala tako, da jo je posebej označila za prvo in posebej za drugo toženko. Na ločeni vrednosti se sicer sklicuje tudi v reviziji, hkrati pa se zavzema za uporabo določbe petega odstavka 367. člena ZPP, ker meni, da gre za identična pravna vprašanja, od katerih je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka zoper obe toženki, kar pa ne drži, kot je že obrazloženo zgoraj.

10. Nedovoljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrglo po določbi 377. člena ZPP.

11. Ker z revizijo ni uspela, tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): sklep VS RS II Ips 162/2012, sklep VS RS II Ips 3809/2008