Court dismisses appeal against fine for failure to record waste location, ruling facts were established by direct inspection. The court held that the inspector's direct observation of waste locations constituted sufficient evidence of the violation, rendering the procedural complaint unfounded. Consequently, the request for protection of legality was rejected as the material facts were clearly ascertained without requiring further procedural steps.

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

S tem, ko je inšpektor v prostorih pravne osebe z vpogledom v njene evidence ugotovil, da ni zavedeno, kje in v kakšnih količinah se nahaja presnovni ostanek, je na podlagi lastnega opažanja oziroma neposredno ugotovil vse znake očitanega prekrška.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Prekrškovni organ Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, Območna enota Novo mesto je zoper pravno osebo B. d.o.o. in odgovorno osebo D. Š. dne 19. 9. 2012 izdal plačilni nalog št. 710-1451/2012-2 zaradi prekrška po 5. točki prvega odstavka 161. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1). Pravni osebi je izrekel globo 75.000,00 €, odgovorni osebi pa 3.500,00 €. Sodišče je zahtevo za sodno varstvo pravne in odgovorne osebe zavrnilo.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti

. Navaja, da je bil na podlagi

prijave občanov o raztrosu

gnojevke po kmetijskih površinah

opravljen inšpekcijski pregled, in sicer z namenom, da se ugotovi, ali je bil storjen prekršek ter da se zberejo dokazi. V primeru, ko prekrškovni organ znake prekrška ugotavlja v dokaznem postopku, zakon ne dopušča izdaje plačilnega naloga, zato je bilo z izdajo plačilnega naloga kršeno določilo prvega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Ob tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča IV Ips 57/2008 z dne

16. 9. 2008

. Navaja tudi, da se sodišče do navedene procesne kršitve ni opredelilo, čeprav sta pravna in odgovorna oseba v zahtevi za sodno varstvo nanjo opozorili. Vrhovna državna tožilka nadalje navaja, da je v obravnavanem primeru vsebinski očitek prekrškovnega organa, da pravna oseba ni vodila evidence v predpisanem dnevniku, kot to določa Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (v nadaljevanju Uredba), zato bi takšen opis očitane kršitve in navedba blanketne določbe morala izhajati iz samega plačilnega naloga. Glede na navedene kršitve Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne prekrškovnemu organu v ponovni postopek.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena pravni in odgovorni osebi ter njunemu zagovorniku. Slednji je v izjavi navedel, da z ugotovitvami vrhovne državne tožilke soglaša. Izpostavil je še, da se je očitek iz plačilnega naloga nanašal na kršitev ZVO-1, v sodbi pa se spreminja materialnopravno podlago prekrška, in sicer naj bi šlo za kršitev Uredbe o odpadkih. Iz plačilnega naloga ni bilo mogoče razbrati, da se bo ravnanje presojalo skozi vidik navedene uredbe, zaradi česar pravna in odgovorna oseba zahteve za sodno varstvo nista konkretizirali v tej smeri in jima je bila tako kršena pravica do izjave.

B. 4. Iz plačilnega naloga izhaja, da je bil obravnavani prekršek ugotovljen ob inšpekcijskem pregledu dne 13. 9. 2012 v prostorih bioplinarne v Lokvah. Inšpektor je opravil pregled evidenc pridelanega presnovnega ostanka ter ugotovil, da od 10. 6. 2012 niso vodili evidence količin presnovnega ostanka. Inšpektor je nato pregledal računalnik, ki nadzira proizvodni proces, izpisal dnevne količine ter ugotovil, da je bilo od 1. 6. 2012 do 13. 9. 2012 pridelanih 1891,87 ton presnovnega ostanka. Iz plačilnega naloga nadalje izhaja, da pravna oseba ni imela dokumentirano, kje se ta količina presnovnega ostanka nahaja, kot to zahteva okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov št. 35472-7/2007-18 z dne 3. 10. 2007 (v nadaljevanju okoljevarstveno dovoljenje). Slednje v 8. točki predpisuje dolžnost stranke, da mora voditi evidenco o vrsti, količini in imetniku prevzetih odpadkov, skladiščenih odpadkih, predelanih odpadkih, oddanih predelanih odpadkih in ravnanju s preostanki odpadkov. S tem so bili izpolnjeni

zakonski znaki prekrška po 5. točki prvega odstavka 161. člena ZVO-1.

5. Glede na navedeni potek postopka pred prekrškovnim organom ni moč pritrditi vlagateljici zahteve, da je prekrškovni organ z izdajo plačilnega naloga kršil določbo prvega odstavka 57. člena ZP-1, ker prekrška naj ne bi osebno zaznal. S tem, ko je inšpektor v prostorih pravne osebe z vpogledom v njene evidence ugotovil, da ni zavedeno, kje in v kakšnih količinah se nahaja presnovni ostanek, ki je bil pridelan v obdobju od 1. 6. 2012 do dneva inšpekcijskega pregleda v skupni masi 1891,87 ton, je na podlagi lastnega opažanja oziroma

neposredno ugotovil vse znake očitanega prekrška.

6. V zadevi

IV Ips 57/2008 (odločba z dne 16. 9. 2008), na katero se sklicuje vlagateljica, je Vrhovno sodišče obravnavalo drugačno situacijo. V citirani zadevi je prekrškovni organ prekršek opustitve prijave poškodbe naknadno zaznal ob pregledu

svoje

evidence, ki je temeljila na podatkih, dobljenih od delodajalca, in te podatke primerjal s podatki drugega organa, nato pa opravil še inšpekcijski pregled z namenom zbiranja dodatnih dokazov. V obravnavani zadevi pa inšpektor

dokazov ni izvajal niti ni prekrška zaznal ob pregledu svojih evidenc, pač pa je ugotovitev, da pravna oseba v navedenem obdobju ni

evidentirala zahtevanih podatkov utemeljil izključno z lastno neposredno zaznavo v prostorih pravne osebe. Dejstvo, da je inšpektor pregled opravil na podlagi prijave občanov o raztrosu gnojevke po kmetijskih površinah pa je v kontekstu presoje, ali je bil obravnavani prekršek zaznan neposredno ali ugotovljen z zbiranjem obvestil oziroma dokazov, nepomembno, saj se pravni in odgovorni osebi ne očita nepravilno ravnanje z odpadki, temveč opustitev evidentiranja ravnanja z odpadki.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se je sodišče v sodbi, s katero je odločilo z zahtevi za sodno varstvo, do navedenega vprašanja opredelilo na 6. strani, prav tako pa je pravni in odgovorni osebi z zaslišanjem omogočilo, da se o okoliščinah prekrška izjavita neposredno pred sodiščem.

8. Vlagateljica nadalje navaja, da

je bilo v postopku nesporno ugotovljeno, da je pravna oseba vodila računalniško evidenco, na podlagi katere je inšpektor lahko ugotovil količino presnovnega ostanka, ni pa vodila evidence na način, ki ga določa Uredba, torej v predpisanem dnevniku. Po mnenju vlagateljice je torej vsebinski očitek prekrškovnega organa, da pravna oseba evidence ni vodila v pravilni obliki, zato bi takšen opis prekrška ter navedba blanketne norme, tj. ustreznega člena Uredbe, morala izhajati iz plačilnega naloga.

9. Navedeno stališče je zmotno. Drži sicer, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je pravna oseba računalniško vodila evidenco o količini presnovnega ostanka, ki nastane v navedenem obdobju. To izhaja že iz opisa dejanskega stanja v plačilnem nalogu, v katerem je navedeno, da je inšpektor pri inšpekcijskem pregledu prav z vpogledom v

računalnik, ki nadzira proizvodni proces, ugotovil dnevne količine

presnovnega ostanka

.

Vendar se pravni in odgovorni osebi ne očita opustitev vodenja evidence o tem, kakšna količina presnovnega ostanka je bila v določenem obdobju pridelana niti ni predmet tega postopka napačna oblika take evidence. Iz plačilnega naloga izhaja, da je opustitev dolžnega ravnanja, ki v obravnavanem primeru predstavlja znake prekrška po 5. točki prvega odstavka 161. člena ZVO-1 v zvezi z 8. točko okoljevarstvenega dovoljenja, opustitev vodenja evidence o tem,

kje

in v kakšnih količinah

se nahaja

presnovni ostanek, ki je bil pridelan v navedenem obdobju. Teh podatkov pa pravna oseba sploh ni dokumentirala (niti v elektronski niti v knjižni obliki). Takšno dejansko stanje je ugotovilo tudi sodišče, ki je po dopolnitvi dokaznega postopka zaključilo, da je pravna oseba v obravnavanem obdobju res imela dokumentirano količino presnovnega ostanka, in sicer v elektronski obliki, ni pa vodila nobene evidence o tem, kje se ta količina presnovnega ostanka nahaja, kar se po 8. točki okoljevarstvenega dovoljenja prav tako zahteva (zadnji odstavek na 5. strani sodbe).

10. V obravnavanem primeru se torej očitek iz plačilnega naloga ne nanaša na opustitev evidentiranja količine presnovnega ostanka, kot to zmotno meni vlagateljica, temveč na opustitev evidentiranja ravnanja s to količino presnovnega ostanka. Ker pravna oseba teh podatkov sploh ni evidentirala, je neutemeljena tudi nadaljnja izpeljava vlagateljice glede nepravilnega načina vodenja evidence.

C. 11. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti očitane kršitve niso podane, zato jo je na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo.