Supreme Court dismisses appeal; service fiction applies on deadline expiry day regardless of weekend.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Kadar je treba v skladu z ZUP pisanje osebno vročiti in naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče v soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanje ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčku naslovnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Kranj, št. DT4224-23/2006-21 807-130-00) z dne 30. 8. 2012 (1. točka izreka sklepa); in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (2. točka izreka sklepa). Z izpodbijano odločbo prvostopenjskega upravnega organa je bilo tožniku odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2005 za tam navedene nepremičnine v višini 282,63 EUR. Tožena stranka je z odločbo, št. DT-499-13-554/2012 z dne 25. 9. 2013, zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na določbe prvega odstavka 28. člena ZUS-1 in tretjega ter četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter navaja, da je fikcija vročitve izpodbijane odločbe tožnici nastopila v soboto, 19. 10. 2013 (z dnem preteka 15- dnevnega roka za dvig odločbe), zato se začetek roka za vložitev tožbe šteje od naslednjega dne, to je nedelje, 20. 10. 2013. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tako izrekel v ponedeljek, 18. 11. 2013, zato je tožba, ki jo je tožnik vložil 20. 11. 2013, prepozna.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov (pri tem se napačno sklicuje na 338. člena Zakona o pravdnem postopku, namesto na 75. člena ZUS-1) in navaja, da je bilo v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedeno, da je tožbo dopustno vložiti v 30 dneh od njenega prejema. Ker četrti odstavek 87. člena ZUP določa, da vročevalec po preteku roka za dvig pusti dokument v hišnem ali izpostavljenem predalčniku naslovnika, je namen zakona jasen, da se lahko vročitev šteje za opravljeno le, če do nje dejansko pride. Po izteku roka za dvig mora biti naslednji dan pisanje dejansko puščeno v nabiralniku, sicer ni mogoče trditi, da je bila vročitev opravljena. V obravnavanem primeru je bilo pisanje puščeno pri tožniku 21. 10. 2013 in to je edini dan, od katerega lahko teče rok za vložitev tožbe, ki je bila tako vložena pravočasno. Drugačna razlaga posega v ustavno varovano pravico do pravnega sredstva. Sklicuje se na 100. člen ZUP.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pritožnikovo tožbo pravilno zavrglo kot prepozno.

7. Tožbo v upravnem sporu je skladno z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). V prvem odstavku 87. člena ZUP je med drugim določeno, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Tretji odstavek 87. člena ZUP pa za primer, ko se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena ZUP, določa, da pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, in se podpiše. Vročitev v tem primeru velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Pisno sporočilo mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP).

8. Iz podatkov v upravnem spisu, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje, izhaja, da je bila pritožniku 4. 10. 2013 poskušena vročitev odločbe tožene stranke z dne 25. 9. 2013. Ker osebne vročitve po prvem odstavku 87. člena ZUP ni bilo mogoče opraviti, je bilo istega dne v pritožnikovem v hišnem predalčniku puščeno pisno sporočilo o prispelem pismu, z obvestilom, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči dne 5. 10. 2013. Ker pritožnik v navedenem roku ni prevzel odločbe tožene stranke, mu je bila ta dne 21. 10. 2013 puščena v hišnem predalčniku.

9. Na podlagi določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP se upoštevaje zgoraj navedena dejstva šteje, da je bila pritožniku odločba tožene stranke vročena z dnem preteka 15-dnevnega roka za dvig odločbe, torej v soboto, 19. 10. 2013. Zato je prekluzivni 30 dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu začel teči naslednji dan, to je v nedeljo, 20. 10. 2013, in se je iztekel v ponedeljek, 18. 11. 2013, zato je bila tožba, ki jo je tožnik priporočeno po pošti oddal 20. 11. 2013, vložena prepozno.

10. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da v ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčniku naslovnika. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevah I Up 727/2007, X Ips 131/2004, I Up 300/2012, I Up 540/2012 in 519/20102. Ob tem Vrhovno sodišče še navaja, da prvi odstavek 101. člena ZUP med drugim določa, da začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje.

11. Glede na navedeno so pritožbene navedbe, da se rok za vložitev tožbe lahko šteje šele od 21. 10. 2013 in sklicevanje na 100. člen ZUP, neutemeljene. Navedenega dne je bila odločba le puščena v pritožnikovem predalčniku, to dejanje pa nima nobenega pravnega učinka, temveč omogoča le dejansko seznanitev naslovnika z vsebino pisanja, za katerega je že nastopila fikcija vročitve. Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe o posegu v ustavno pravico do pravnega sredstva.

12. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.