Supreme Court dismisses appeal for non-payment of court fees, presuming withdrawal without violating right to legal remedy.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Po 105. a členu ZPP je plačilo sodne takse procesna predpostavka za pritožbo. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico presumpcijo umika pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo pritožbo, ker sodna taksa za pritožbo ni bila plačana niti v roku, določenem v plačilnem nalogu.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da tožnica ob vložitvi pritožbe ni plačala sodne takse za pritožbo, zato ji je sodišče poslalo plačilni nalog za njeno plačilo. Plačilni nalog je vseboval tudi opozorilo, da bo v primeru neplačila sodne takse v navedenem znesku in roku štelo, da je tožnica tožbo umaknila. Ker do izteka 15-dnevnega roka, določenega v plačilnem nalogu, taksa ni bila plačana, je štelo, da je tožnica vlogo umaknila. Ker se na podlagi tretjega odstavka 105. a člena ZPP zaradi neplačila sodne takse šteje vloga za umaknjeno, jo je na podlagi 343. člena ZPP zavrglo, kot nedovoljeno.

3. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je pravica do pravnega sredstva zajamčena pravica in ne more biti pogojevana s plačilom sodne takse. Sodne takse ni plača, ker nima finančnih sredstev in ima blokiran račun, ne pa zato, ker je ne bi želela plačati. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 105. a člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja v upravnem sporu, za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, mora tožnik že ob vložitvi pritožbe plačati sodno takso. V nasprotnem primeru mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem mora sodišče stranko opozoriti na posledice njenega neplačila (drugi odstavek 105. a člena ZPP). Če v tem roku sodna taksa za tožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek istega člena).

6. V obravnavanem primeru tožnica sama priznava in ni sporno, da sodne takse v roku iz plačilnega naloga, v katerem je bila opozorjena na posledice neplačila, ni plačala. Iz sodnega spisa pa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom II U 512/2012-6 z dne 29. 1. 2013, ki ga je po vloženi pritožbi potrdilo tudi Vrhovno sodišče s sklepom I Up 48/2013 z dne 20. 3. 2013 že odločilo o tožničinem predlogu za oprostitev plačila stroškov upravnega spora na prvi stopnji in s sklepom II U 512/2012-12 z dne 24. 5. 2013 tudi o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka (zaradi neplačila sodne takse za tožbo), ki ju je sodišče prve stopnje oba zavrnilo, zaradi neizpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.

7. Ker je bila tožnica v plačilnem nalogu za pritožbo izrecno poučena o pravnih posledicah neplačila, pa kljub temu takse za navedeno pritožbo ni plačala, ob tem, da tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, so bili tudi po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 105. a člena ZPP (po kateri se šteje, da je pritožba umaknjena, če sodna taksa ni plačana) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Čeprav je sodišče prve stopnje tožničino pritožbo zaradi neplačila sodnih taks zavrglo, namesto, da bi ugotovilo, da je tožnica umaknila pritožbo, to na odločitev o glavni stvari ne učinkuje.

8. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je pogojevanje plačila sodne takse v nasprotju s pravico do pravnega sredstva, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da določba tretjega odstavka 105. a člena ZPP ne posega v pravico do pravnega sredstva, ampak gre za določitev ustreznega načina uresničevanja te pravice.(1)

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

----

Op. št. (1): Sklep III Ips 97/2010 z dne 8. 3. 2011.