Vrhovno sodišče določilo pristojnost Okrožnega sodišča, saj ni obstajalo delovno razmerje med strankama.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court ruled that the County Court in Celje had jurisdiction over the claim. The plaintiff alleged work-related injury compensation while working as a participant in public works under a special employment contract, but the defendant was an insurance company, not the employer. The court found no evidence of an employer-employee relationship between the plaintiff and the defendant, thus rejecting the specialized labor court's jurisdiction.
Legislator headnote
AI generated5. člen ZDSS-1; 32. člen ZPP: When no employer-employee relationship exists between the parties, the specialized labor court lacks jurisdiction, and the court of general jurisdiction is competent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Celju.
[JEDRO]
Po podatkih spisa naj bi se tožnik poškodoval in utrpel škodo, v zvezi s katero vtožuje odškodnino, ko je opravljal delo na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi kot udeleženec javnih del pri Osnovni šoli A. v Celju, ki ni pravdna stranka v tej zadevi. Zato ne gre za individualni delovni spor v smislu določb 5. člena ZDSS-1, saj tožnik in tožena stranka nista v razmerju delavec - delodajalec, oziroma drugem podobnem razmerju, ki bi v smislu navedenih zakonskih določb pogojevalo pristojnost specializiranega delovnega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Celju vložil tožbo, v kateri je iz naslova poškodbe pri delu v Osnovni šoli A. v Celju od tožene zavarovalnice zahteval odškodnino v znesku 23.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.
2. Okrožno sodišče v Celju se je s sklepom P 441/2013 z dne 22. 7. 2013 v zadevi izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Celju, kot stvarno pristojnemu sodišču. Pri tem je ugotovilo, da tožnik uveljavlja plačilo odškodnine od delodajalca in je zato podana stvarna pristojnost delovnega sodišča na podlagi 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1).
3. Delovno sodišče v Celju pristojnosti ni sprejelo. Po ugotovitvi, da tožnik ni bil zaposlen pri toženi stranki, šteje, da ne gre za spor o pravicah in obveznostih med delavcem in delodajalcem. Predlaga, da v sporu o pristojnosti na podlagi 25. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odloči Vrhovno sodišče.
4. Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Celju.
5. Niti iz navedb v tožbi in niti iz navedb v drugih listinah v spisu ne izhaja, da bi bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki. Po podatkih spisa naj bi se tožnik poškodoval in utrpel škodo, v zvezi s katero vtožuje odškodnino, ko je opravljal delo na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi kot udeleženec javnih del pri Osnovni šoli A. v Celju, ki ni pravdna stranka v tej zadevi. Zato ne gre za individualni delovni spor v smislu določb 5. člena ZDSS-1, saj tožnik in tožena stranka nista v razmerju delavec - delodajalec, oziroma drugem podobnem razmerju, ki bi v smislu navedenih zakonskih določb pogojevalo pristojnost specializiranega delovnega sodišča. Zato je Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Celju, pri katerem je bila tožba vložena, kot sodišče splošne pristojnosti za sojenje v sporih o tovrstnih premoženjskopravnih zahtevkih (32. člen ZPP).