Supreme Court dismisses review application as mandatory health insurance status dispute falls under Article 31(4) ZDSS-1 exceptions.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file a review against a second-instance decision. The applicant argued that determining his status as a mandatory health insurance insured required a broader interpretation of the law, yet the lower courts ruled he was insured due to his status as a sole proprietor of a private company. The court held that because the dispute concerns the status of an insured person and related contribution obligations, it falls under the statutory exceptions where review is not permitted.
Legislator headnote
AI generatedArticle 2(a) of Section 7 of the Act on Labour and Social Courts; Article 4(31) of the same Act: Review is permitted in social disputes regarding rights to and from social insurance, except for disputes concerning the status of an insured person.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
V obravnavani zadevi gre za spor o ugotovitvi lastnosti zavarovanca, torej za status zavarovanca obveznega zavarovanja, s katerim pa so neposredno povezane pravice in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dolžnost plačevanja prispevkov. Zato gre za spor, ki zahteva širše tolmačenje določbe 4. točke 31. člena ZDSS-1, takšna razlaga pa izhaja tudi iz dosedanje sodne prakse. Navedeno pomeni tudi, da je v sporu s takšno vsebino revizija dovoljena že po zakonu, oziroma na drugi strani, da predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. 1800-901/2012-DI/2 z dne 26. 7. 2012 in št. 1800-901/2012-LJ/2 z dne 3. 5. 2012 ter da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje in se tožniku povrnejo stroški postopka, kot podredni tožbeni zahtevek, da se odpravita prej citirani odločbi in da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da je tožena stranka ravnala pravilno po tem, ko je ugotovila, da je tožnik vpisan v poslovni register kot lastnik zasebnega podjetja v Republiki Sloveniji – A. d. o. o. in da s tem izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje po 6. točki prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) kot oseba, ki je lastnik zasebnega podjetja. Ker v obdobju od 1. 11. 2009 do 3. 4. 2012 tudi ni bil zavarovan na katerikoli drugi pravni podlagi, je z izpodbijanima odločbama odločila, da ima v tem obdobju lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. V predlogu za dopustitev revizije tožnik izpostavlja kot pomembno vprašanje, do katerega se ni opredelilo nobeno od sodišč: na kakšen način bi si lahko v spornem obdobju plačeval obvezno zavarovanje iz naslova lastništva poslovnega deleža v družbi A. d. o. o., saj je status zavarovanca povezan s plačilom določenega zneska (prispevka) za tako zavarovanje. Ureditev, po kateri za status zavarovanca družbenika gospodarske družbe ni pomembno, ali ta gospodarska družba opravlja pridobitno dejavnost in ali iz tega naslova ustvarja dohodek v zadostni višini za poplačilo stroškov prispevkov zavarovanja, bi po tožnikovem mnenju morala, v primerih kot je obravnavani, dopuščati izjeme. Poleg tega tožnik navaja, da mu je tožena stranka samovoljno (celo prisilno) in za nazaj določila status zavarovanca, kar je v nasprotju s smislom in namenom pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožnik namreč ne more za nazaj uveljaviti teh pravic. S tem je tožena stranka posegla tudi v njegove ustavne pravice, saj ima ima vsakdo pravico in ne obveznosti do obveznega zdravstvenega zavarovanja pod pogoji, kot jih določa zakon.
4. Predlog ni dovoljen.
5. Iz določbe 2. a točke prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) izhaja, da je socialno sodišče med drugim pristojno tudi za odločanje o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje. Iz 4. točke 31. člena istega zakona pa izhaja, da je revizija dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja.
6. V obravnavani zadevi gre za spor o ugotovitvi lastnosti zavarovanca, torej za status zavarovanca obveznega zavarovanja, s katerim pa so neposredno povezane pravice in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (1) in dolžnost plačevanja prispevkov. Zato gre za spor, ki zahteva širše tolmačenje določbe 4. točke 31. člena ZDSS-1, takšna razlaga pa izhaja tudi iz dosedanje sodne prakse (2). Navedeno pomeni tudi, da je v sporu s takšno vsebino revizija dovoljena že po zakonu, oziroma na drugi strani, da predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
7. Glede na navedeno in ob smiselni uporabi določb 377. in 374. člena Zakona o pravdnem postopku je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.
---.---
Op. št. (1): Enako velja tudi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in lastnost zavarovanca na tem področju.
Op. št. (2): Glej npr. sodbi v zadevah VIII Ips 62/2006 z dne 27. 9. 2007 in VIII Ips 158/2009 z dne 21. 2. 2011.