Appeal dismissed; court tax calculated correctly under transitional rules of the Court Fees Act.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Maribor dismissed the appellant's appeal against a first-instance decision rejecting their objection to a court fee. The appellant argued the fee was too high because the legal proceedings began before the new Court Fees Act came into force, claiming the old transitional rules should apply. The court rejected this, noting the proceedings started in 2009, well after the original Act's enactment, meaning the transitional provisions were inapplicable and the current tariff correctly applied.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1); Zakon o sodnih taksah - Novela ZST-1A; When legal proceedings commence after the enactment of the Court Fees Act, transitional provisions allowing the use of old tariffs do not apply, and the current tariff must be used.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Materialna podlaga v tej zadevi je torej ZST-1, ki vključuje Novelo ZST-1A (Uradni list RS, št. 97/2010, z veljavnostjo od 3. 12. 2010), ker je sodna taksa za pritožbo, ki jo je toženec vložil 28. 6. 2013, nastala pred začetkom veljavnosti Novele ZST-1B (Uradni list RS, št. 63/2013, z veljavnostjo od dne 10. 8. 2013).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženca z dne 27. 7. 2013 zoper plačilni nalog z dne 2. 7. 2013 za plačilo sodne takse v višini 71,00 EUR.
2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo toženec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi napačne uporabe materialnega prava in s tem zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Zatrjuje, da je sodna taksa previsoko izračunana, saj se je postopek začel pred uveljavitvijo Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), zato veljajo določbe 39. člena ZST-1, da se do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo takse po predpisih in tarifi, ki so veljali do njegove uveljavitve.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Stranka lahko v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse (plačilnega naloga) vloži ugovor, bodisi iz razloga, da je taksa že plačana ali iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).
5. Toženec je zoper plačilni nalog sodišča prve stopnje z dne 2. 7. 2013, s katerim je sodišče prve stopnje odmerilo plačilo sodne takse za pritožbo toženca v višini 71,00 EUR, hkrati pa tožencu naložilo plačilo tega zneska 15. dneh od vročitve plačilnega naloga, ugovarjal, vendar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom njegov ugovor zavrnilo, v njem pa ugotovilo, da je bila taksa dejansko napačno odmerjena, vendar v korist toženca, saj je bila odmerjena namesto v višini 72,00 EUR, v višini 71,00 EUR.
6. Toženec v pritožbi vztraja, da mu je bila sodna taksa odmerjena v previsokem znesku, ker je sodišče prve stopnje uporabilo napačen materialnopravni predpis.
7. Kot je pravilno že v izpodbijanem sklepu ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil izvršilni predlog (na podlagi katerega se je ta postopek začel) vložen na sodišče dne 16. 12. 2009. Pomeni torej, da se je postopek pred sodiščem tega dne začel.
8. Prehodna določba 39. člena ZST-1 (Uradni list RS, št. 37/2008) je res, kot pravilno zatrjuje pritožba, določala, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi. Ker pa je ZST-1 začel veljati s 1. 10. 2008, predmetni pravdni postopek pa je začel teči z vložitvijo izvršilnega predloga (ki se sedaj šteje kot tožba v pravdi), 16. 12. 2009, torej več kot leto dni po uveljavitvi ZST-1, navedene prehodne določbe 39. člena ZST-1 ni mogoče uporabiti.
9. Materialna podlaga v tej zadevi je torej ZST-1, ki vključuje Novelo ZST-1A (Uradni list RS, št. 97/2010, z veljavnostjo od 3. 12. 2010), ker je sodna taksa za pritožbo, ki jo je toženec vložil 28. 6. 2013, nastala pred začetkom veljavnosti Novele ZST-1B (Uradni list RS, št. 63/2013, z veljavnostjo od dne 10. 8. 2013).
10. Sodišče prve stopnje je sodno takso za pritožbo odmerilo celo v (za 1,00 EUR) nižjem znesku, kot bi ga moral plačati toženec, kar je pravilno obrazložilo v točki 4. obrazložitve izpodbijanega sklepa, upoštevajoč pri tem, da znaša vrednost spornega predmeta na pritožbeni stopnji 480,69 EUR (toženec kot pritožnik v celoti izpodbija sodbo, po kateri je dolžan plačati 480,69 EUR in stroške postopka).
11. V posledici navedenega, in ker sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona), je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.
12. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, saj le-ti s strani pritožnika niso bili priglašeni.