Supreme Court dismisses review rejecting municipal utility tax claim for public area usage by restaurant.

I. Revizija se zavrne.

II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Ker revident nesporno uporablja površino pred najetim lokalom za gostinski vrt, ta površina pa ni njegova last, pač pa je javna površina v upravljanju občine, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča revident v skladu s 4. členom Odloka o taksah taksni zavezanec za plačilo komunalne takse, saj uporablja predmete in storitve, za katere so uvedene takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbi tožene stranke z dne 25. 11. 2004 in z dne 23. 12. 2004. Z navedenima odločbama je tožena stranka zavrnila revidentove pritožbe zoper odločbe Mestne občine Kranj o odmeri komunalne takse z dne 27. 7. 2004, z dne 30. 7. 2004 in z dne 5. 10. 2004. Z navedenimi odločbami je bila revidentu odmerjena komunalna taksa za uporabo javne površine za opravljanje gostinske dejavnosti pred poslovnim prostorom za čas od 1. 5. do 31. 5. 2004 v višini 99.950,20 SIT, za obdobje od 1. 6. do 30. 6. 2004 v višini 96.726,00 SIT, za obdobje od 1. 7. do 31. 7. 2004 v višini 99.950,20 SIT, za obdobje od 1. 8. do 31. 8. 2004 v višini 99.950,20 SIT ter za obdobje od 1. 9. do 30. 9. 2004 v višini 96.726,00 SIT.

2. Prvostopno sodišče se v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicuje na določbe Zakona o komunalnih taksah – ZKT (Ur. l. SRS, št. 29/65, 7/70, 7/72 in Ur. l. RS, št. 18/91 in 57/99) ter določbe Odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Kranj (Ur. l. RS, št 35/2000 v nadaljevanju Odlok o taksah). Po Odloku o taksah se v Mestni občini Kranj plačujejo komunalne takse tudi za uporabo javnih pločnikov in javnih površin pred poslovnimi prostori ter za opravljanje gostinske, turistične in druge dejavnosti na teh površinah. Ker med strankama niti ni spora, da ima revident na javni površini, za katero mu je bila odmerjena komunalna taksa, postavljen gostinski vrt, sta po presoji sodišča prve stopnje izpodbijani odločbi pravilni in na zakonu utemeljeni.

3. Revident v revizij (prej pritožbi) predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Odločbi, izpodbijani v tem upravnem sporu, sta v nasprotju z ZKT, ki določa, da smejo občine predpisovati komunalne takse med drugim tudi za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori in v drugih primerih, navedenih v 4. členu ZKT, ne pa tudi drugih javnih površin, kot je to v obravnavanem primeru. Javna površina, na kateri ima revident gostinski vrt ni niti javni pločnik, niti površina iz drugih točk 4. člena. Tudi Odlok o taksah je v nasprotju z določbami 4. člena ZKT. Tožena stranka daje javne površine v najem in zato najemnik ni dolžan plačevati tudi komunalne takse. Ravnanje tožene stranke več kot očitno spravlja v slabši položaj revidenta nasproti konkurenčnim gospodarskim subjektom. Gre torej za kršenje določbe Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. S tem pa je kršena tudi določba tretjega odstavka 73. člena Ustave RS.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga zavrnitev revizije in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že tožena stranka, po Zakonu o komunalnih taksah (ZKT) predpisujejo komunalne takse občine (1. člen); komunalne takse se plačujejo za uporabo predmetov in storitev, ki jih v tarifi komunalnih taks tudi določi občina (2. člen); občine smejo predpisovati komunalne takse med drugim tudi za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori (2. točka drugega odstavka 4. člena). Po določbi 2. točke 2. člena Odloka o taksah se komunalne takse plačujejo tudi za uporabo javnih pločnikov in javnih površin pred poslovnimi prostori ter za opravljanje gostinske, turistične ter druge dejavnosti na teh površinah. Ker revident nesporno uporablja površino pred najetim lokalom za gostinski vrt, ta površina pa ni njegova last, pač pa je javna površina v upravljanju občine, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča revident v skladu s 4. členom Odloka o taksah taksni zavezanec za plačilo komunalne takse, saj uporablja predmete in storitve, za katere so uvedene takse.

9. Vrhovno sodišče zavrača revidentove ugovore v revizije, na katere je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje in zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.

11. Revident z revizijo ni uspel, zato mora sam trpeti svoje stroške revizijskega postopka (154. člen in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).