Supreme Court dismisses review application as conditions under ZPP Art. 367a are not met.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the defendant's application for leave to appeal, ruling that the statutory conditions for review under Article 367a of the Civil Procedure Act were not satisfied. Although the lower court found the defendant liable based on a guarantee clause, the Supreme Court noted the first-instance court failed to address the defendant's objection regarding the validity of the enforcement order. Consequently, the application was dismissed because the procedural prerequisites for a review were absent.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367a paragraph 1 of the Civil Procedure Act; Article 367c paragraph 2 of the Civil Procedure Act: An application for leave to appeal is inadmissible if the specific conditions for granting such leave, as defined by the first paragraph of the cited article, are not met.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. Ig 2111/2007 z dne 4. 12. 2007 v veljavi v delu, s katerim je dolžniku (toženi stranki) naloženo, da v roku 8 dni poravna upniku (tožeči stranki) glavnico v višini 6.132,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu je citirani sklep razveljavilo. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov. Ocenilo je, da je poroštvena izjava direktorja družbe, vključena v pogodbo o najemu, veljavna ter da je s podpisom najemne pogodbe direktor družbe (toženec) veljavno prevzel poroštveno obveznost.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in v izpodbijanem obsodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi kršitve določil prvega odstavka 436. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z 8. in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka najemne pogodbe ni podpisala kot porok, temveč izključno kot zakoniti zastopnik družbe O. d. o. o., zato se pojavlja vprašanje, ali poroštvena izjava, kot je opredeljena v najemni pogodbi, zadostuje zahtevam obličnosti po določilih Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo ugovarjala verodostojnosti listine, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, saj računi niso bili naslovljeni nanjo. Za obveznosti družbe kot fizična oseba ne more odgovarjati. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi v naložitvenem delu ohranilo v veljavi po presoji, da je toženka tožeči stranki izterjani znesek dolžna plačati na podlagi poroštvene zaveze. S tako presojo pa sodišče ni ugotavljajo utemeljenosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, temveč je presodilo, da je toženka obveznost dolžna plačati na drugi dejanski in pravni podlagi (glej stališče VSM Sklep I Cp 2161/2005). Sodišči se do ugovora neutemeljenosti izvršbe nista opredelili, zaradi česar je prišlo do kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Stališči sodišč glede veljavnosti poroštvene izjave sta v nasprotju z veljavno sodno prakso (II Ips 232/2005 in III Ips 64/2003), saj je v konkretnem primeru poroštveno določilo zaradi pomanjkljive obličnosti neveljavno.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je presodilo, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zaradi česar je predlog tožene stranke zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).