Supreme Court allows appeal regarding property contribution claims and statute of limitations issues in divorce proceedings.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

„Ali je ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnica uveljavlja le terjatev iz naslova povečanja vrednosti ½ nepremičnine, ki je bil v solasti pokojne M. Č., od toženca kot njenega edinega dediča, v nasprotju z listinami v spisu?“

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnica uveljavlja le terjatev iz naslova povečanja vrednosti ½ nepremičnine, ki je bil v solasti pokojne M. Č., od toženca kot njenega edinega dediča, v nasprotju z listinami v spisu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, s katerim je od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženec iz naslova vlaganj v nepremičnino parc. št. 55/2.S k. o. P. dolžan plačati 27.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da sta bila že pred sklenitvijo zakonske zveze pravdnih strank solastnika sporne nepremičnine njen bivši mož, toženec in njegova sedaj pokojna mati M. Č. in to vsak do 1/2. Poudarja, da je v to nepremičnino vlagala že pred sklenitvijo zakonske zveze s tožencem in da s tožbo uveljavlja dve terjatvi iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine: prvo na račun povečanja vrednosti toženčevega solastninskega deleža z vlaganji pred sklenitvijo zakonske zveze in drugo, na račun povečanja solastninskega deleža, ki je bil v lasti pokojne M.

Č., katere univerzalni naslednik je prav tako toženec. Navaja, da je sodišče prve stopnje njen zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja, saj je zavzelo stališče, da je zastaranje začelo teči z dnem, ko je tožnica izgubila posest nepremičnine, torej z odselitvijo 1. 10. 2005. Opozarja, da je v pritožbi to odločitev izpodbijala in opozorila, da je uveljavljala tudi zahtevek iz naslova povečanja vrednosti toženčeve ½ nepremičnine, ki pa po njeni oceni ni zastaral, saj zastaranje ne teče, dokler traja zakonska zveza. Navaja, da je takšno stališče zavzelo tudi Vrhovno sodišče v zelo podobni zadevi II Ips 846/2008.

Tožnica poudarja, da je sodišče druge stopnje ta njen ugovor zavrnilo z ugotovitvijo, da uveljavlja le obogatitveni zahtevek zoper pokojno mater oziroma toženca kot njenega dediča, meni pa, da je to v nasprotju z listinami v spisu. Kot dokaz prilaga tožbo, zapisnik o glavni obravnavi z dne 11. 6. 2013 in tudi pritožbo. Predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede pravnih vprašanj: ali navedba sodišča druge stopnje, da gre v obravnavani zadevi le za tožničino terjatev zoper pokojno M. Č., za katero toženec odgovarja kot dedič (iz naslova odgovornosti za zapustnikove dolgove) ter da je zahtevek tožnice iz naslova neupravičene obogatitve oziroma 48.

člena SPZ proti tožencu v celoti zastaral, pomeni protispisnost in s tem bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, ali je s tem, ko se sodišče ni opredelilo do dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vlaganja tožnice v nepremično pred sklenitvijo zakonske zveze, podana kršitev iz 14. točke 339. člena ZPP ter 22. člena in 25. člena Ustave Republike Slovenije in kdaj prične teči zastaralni rok za zahtevek bivšega zakonca iz naslova vlaganj v nepremično premoženje last drugega zakonca, ki je bilo izvršeno pred sklenitvijo zakonske zveze; s prenehanjem ekonomske in življenjske skupnosti ali z razvezo zakonske zveze.

3. Predlog je delno utemeljen.

4. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP dopustilo.