Supreme Court dismisses appeal request as conditions for revision under ZPP Art. 367a are not met.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika v korist vsakokratnih lastnikov nepremičnin parc. št. 39/1, parc. št. *60/0 in stavbe št. 849 s posameznimi deli št. 1, 2 in 3, vse k. o. ..., vtoževala ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje in voženj z vsemi vozili po služečih zemljiščih parc. št. 34/1, parc. št. 39/2 in parc. št. 39/3, vse k. o. ...

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo tako, da je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na služeče zemljišče parc. št. 34/1 k. o. ..., in v tem obsegu ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev služnosti v korist v vsakokratnih lastnikov nepremičnin parc. št. 39/1, parc. št. *60/0 in stavbe št. 849 s posameznimi deli stavbe št, 1, 2 in 3, vse k. o. ...; razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na zemljišče parc. št. 39/3 k. o. ... in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje; v delu, ki se nanaša na zemljišče parc. št. 39/2 k. o. ..., pa je tožbeni zahtevek na ugotovitev služnosti v korist v vsakokratnih lastnikov navedenih nepremičnin zavrnilo. V obrazložitvi med drugim navaja, da v obdobju od podržavljenja do lastninjenja, ko so bile obravnavane nepremičnine splošno ljudsko premoženje oziroma po letu 1974 v družbeni lastnini, niso mogla biti predmet priposestvovanja. Čeprav niso bila v uporabi družbene pravne osebe, temveč v uporabi družbenopolitične skupnosti (občine) in samoupravnih interesnih skupnosti (s področja izobraževanja), so uživale tako pravno varstvo, da priposestvovanje tudi po začetku veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) ni bilo možno. Toženka in intervenientka izvrševanju služnosti nasprotujeta. Od lastninjenja obravnavnih nepremičnin do vložitve tožbe še ni preteklo dvajset let, zato ni prišlo do priposestvovanja iz 54. člena ZTLR oziroma drugega odstavka 217. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Od začetka veljavnosti SPZ do vložitve tožbe še ni preteklo deset let, zato tudi do priposestvovanja po določbi prvega odstavka 217. člena SPZ ni moglo priti. Poleg tega pa dopis Š. iz leta 1977 tudi nima vsebine, ki bi ustrezala pravni podlagi za izvrševanje služnosti, potrebni za njeno dobroverno priposestvovanje.

3. Tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavljata naslednja pravna vprašanja: (i) vprašanje uporabe določbe 269. člena SPZ v zvezi s pravim priposestvovanjem služnosti;

(ii) v

prašanje dobrovernosti pri priposestvovanju stvarne služnosti, ki ga dopolnjujeta z vprašanjem, ali lahko dolgoletno nemoteno izvrševanje služnosti, na podlagi katerega lahko pride de nepravega priposestvovanja služnosti (kar predstavlja pravni naslov za pridobitev služnosti) utemelji dobro vero priposestvovalca, zaradi česar lahko nato pride do pravega priposestvovanja služnosti; (iii) vprašanje teka priposestvovalne dobe po vložitvi tožbe, ki ga dopolnjujeta z vprašanjem, ali pri nepravem priposestvovanju priposestvovalna doba (lahko) teče tudi po vložitvi tožbe, do zaključka glavne obravnave, in če ne, kateri so pravni argumenti, na katerih je utemeljena ta izjema; (iv) vprašanje pravnega standarda nasprotovanja služnosti v smislu drugega odstavka 217. člena SPZ, ki ga dopolnjujeta z vprašanjem, na kakšen način se mora lastnik služeče nepremičnine upreti izvrševanju služnosti, da prepreči nepravo priposestvovanje; (v) vprašanje priposestvovanja služnosti na nepremičnini, ki je bila v družbeni lastnini, vendar ni bila v uporabi družbene pravne osebe, ki ga dopolnjujeta z vprašanjem, ali določba 55. člena ZTLR dopušča razlago, po kateri ni mogoče priposestvovati tudi nepremičnin, ki niso bila družbeno pravno sredstvo v družbeni pravni osebi, vendar jih je skladno z njenim namenom lahko uporabljal vsak; (vi) vprašanje priposestvovanja stvarne služnosti na zemljiščih v družbeni lastnini po sprejetju Ustavnega amandmaja IX k Ustavi SRS (Ur. l. SRS, št. 32/89, 2. 10. 1989).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).