Legislator Case Law & Legislation
Sklep II DoR 261/2013 ECLI:SI:VSRS:2014:II.DOR.261.2013 AI generated

Supreme Court dismisses appeal request for leave to appeal as statutory conditions under ZPP Art. 367a are not met.

Case Number Sklep II DoR 261/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicants' request for leave to appeal the second-instance judgment regarding property disputes. The applicants argued that the lower courts erred in handling claims for land registry certificates and double sales under the Property Law and Land Registry Law. The court determined that the legal requirements for granting leave to appeal under Article 367a of the Civil Procedure Act were not satisfied, resulting in the dismissal of the request.

Legislator headnote

AI generated

Article 367a of the Civil Procedure Act; Article 367c of the Civil Procedure Act: A request for leave to appeal is dismissed if the conditions for its admissibility under the first paragraph of Article 367a are not met.

Keywords

AI generated
leave to appeal Civil Procedure Act admissibility conditions property dispute double sale land registry certificate supreme court review

Cited Legislation

AI generated
Article 367a of the Civil Procedure Act
Article 367c of the Civil Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče III Ips 125/2005
Višje sodišče v Ljubljani Cp 1783/2009
Višje sodišče v Ljubljani II Cp 306/2012
Višje sodišče v Ljubljani I Cp 4919/2008
Vrhovno sodišče II Ips 83/1993
Višje sodišče v Ljubljani II Cp 199/2009
Višje sodišče v Ljubljani I Cp 1234/2006
Višje sodišče v Ljubljani II Cp 641/2010
Višje sodišče v Ljubljani II Cp 3347/2011
Vrhovno sodišče II Ips 567/2009
Vrhovno sodišče II Ips 557/2007
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v tretjem sojenju v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek na izročitev nepremičnine parc. št. 614/22 k. o. ..., ki je last tretje tožnice, v njeno posest, ter prepoved tožencema v bodo..e kakorkoli posegati v posest nepremičnine.(1) Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek na izročitev nepremičnine parc. št. 614/21 k. o. ... prvi tožnici v soposest. V II. točki izreka je tožencema naložilo izročitev drugemu tožniku in tretji tožnici nepremičnino parc. št. 614/21 k. o. ... v soposest. V III. točki izreka je odločilo, da sta toženca solastnika nepremičnine parc. št. 614/22 k. o. ... vsak do 1/4 in da jima je tretja tožnica dolžna izstaviti zemljiškoknjižno sposobno listino za vpis lastninske pravice, ker jo bo sicer nadomestila sodba. Zaključilo je, da sta bili glede nepremičnine parc. št. 614/22 k. o. ... prva tožnica (pri njenemu nakupu in vpisu v ZK) in tretja tožnica (pri sklenitvi darilne pogodbe in vpisu v ZK) nedobroverni. Kot predhodno vprašanje je ugotovilo, da sta kupoprodajna pogodba z dne 1. 12. 1995 (sklenjena med prodajalcem in prvo tožnico) in darilna pogodba z dne 22. 8. 1997 (sklenjena med prvo tožnico in tretjo tožnico) nični. Glede nepremičnine parc. št. 614/21 k. o. ... pa je zaključilo, da je bil tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na ugotovitev, da sta toženca solastnika te parcele, vsak do 1/2, pravnomočno zavrnjen (sodba sodišča prve stopnje z dne 22. 2. 2010 in sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 30. 3. 2011). Ker so solastniki te nepremičnine drugi tožnik, tretja tožnica in oba toženca, vsak do neoddeljene 1/4, je ugodilo zahtevku drugega tožnika in tretje tožnice na izročitev te nepremičnine v soposest (100. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ), tožbeni zahtevek prve tožnice pa je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo v III. točki spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi tožencev, da je tretja tožnica dolžna izstaviti zemljiškoknjižno sposobno listino (v nadaljevanju ZK listino) za vpis lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 614/22 k. o. ..., v korist obeh tožencev, vsakega do 1/2, ker jo bo sicer nadomestila ta sodba; ter zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da sta toženca lastnika iste nepremičnine, vsak do 1/2. V preostalem je pritožbo tožnikov zavrnilo.

3. Tožniki so vložili predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Predlagajo, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede treh pravnih vprašanj:

1) Ali gre pri zahtevku, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki je po starejši sodni praksi sledil ugotovitvenemu zahtevku, da je določena oseba (so)lastnica določene nepremičnine na podlagi priposestvovanja, za navidezno eventualno kumulacijo prvo postavljenega ugotovitvenega zahtevka in drugo postavljenega dajatvenega zahtevka oziroma ali gre v takem primeru za en sam tožbeni zahtevek, in če gre za takšno navidezno eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov oziroma za en sam tožbeni zahtevek, ali je dopustno tako postavljeni tožbeni zahtevek razdružiti na način, da se ugodi drugo postavljenemu dajatvenemu zahtevku na izstavitev z. k. listine, medtem ko se prvo postavljeni ugotovitveni zahtevek zavrne? Ali takšna razdružitev tožbenega zahtevka predstavlja glede na konkretne okoliščine primera spremembo ugotovitvenega zahtevka v dajatveni in s tem prekoračitev s strani pravdnih strank postavljenega zahtevka?

2) Ali lahko prvi kupec določene nepremičnine, ki ima to nepremičnino v posesti in s katero naj bi prodajalec dvakrat razpolagal, v pravdnem postopku, ki teče na podlagi njegove tožbe, ki se glasi na izstavitev ZK listine za vpis lastninske pravice na tej nepremičnini, naperjene zoper drugega kupca oz. pridobitelja te nepremičnine, ki se je vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik, uspešno uveljavlja ugovor ničnosti druge kupoprodajne pogodbe iz razloga t. i. nedopustne dvojne prodaje (ugovor prodane in izročene stvari), četudi kupoprodajna pogodba, ki jo je prvi sklenil s prodajalcem ne omogoča pridobitve lastninske pravice in njene vknjižbe v zemljiški knjigi na tej nepremičnini (neobstoj pravnega naslova) oziroma četudi nima v dobroverni lastniški posesti, ker na podlagi pravnega posla, na katerega se sklicuje, lastninske pravice na tej nepremičnini ni pridobil (neobstoj dobroverne lastniške posesti)?

3) Ali mora prvi kupec v primeru t. i. dvojne prodaje vložiti izbrisno tožbo v skladu z Zakonom o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), pri kateri je glede na zahteve iz 243. člena ZZK-1 tožbeni zahtevek drugačen, ali pa lahko zoper drugega oziroma kasnejšega zemljiškoknjižnega lastnika določene nepremičnine naperi že zgolj tožbeni zahtevek, ki se glasi na izstavitev ZK listine?

V zvezi s prvi vprašanjem se tožniki sklicujejo na sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 125/2005. Navajajo, da gre pri tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi (1.2. točka - ugotovitev lastninske pravice in izstavitev ZK listine) za en sam tožbeni zahtevek. Takratna sodna in odvetniška praksa je zahtevala, da se poleg ugotovitvenega zahtevka (na podlagi izvirne pridobitve lastninske pravice) postavi še dajatveni zahtevek na izstavitev ZK listine. Dajatveni zahtevek je zgolj akcesorne narave; bil je odvisen od glavnega - ugotovitvenega, zato je pritožbeno sodišče napačno odločilo, ko je ugotovitvenega zavrnilo in ugodilo dajatvenemu. V zvezi z drugim vprašanjem navajajo, da so tožniki ves čas postopka opozarjali, da kupna pogodba in dogovor z dne 14. 4. 1967, s katerim naj bi toženca pridobila predmetno nepremičnino (614/22, k.o. ...), ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev in vknjižbo solastninske pravice tožencev na tej nepremičnini in se toženca na njeni podlagi nista mogla vpisati v zemljiško knjigo kot solastnika. Ugovor ničnosti zaradi „dvojne prodaje“ določene nepremičnine zaradi izstavitve ZK listine pa lahko uspešno uveljavlja le tisti prvi kupec zoper zemljiškoknjižnega posestnika, ki ima hkrati pravni naslov za vknjižbo lastninske pravice na tej nepremičnini. Sodišče je odločalo v nasprotju z določbami 27., 28., 40., 43. in 49. členom SPZ. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo VSM Cp 1783/2009 z dne 10. 6. 2009, sodbo VSL II Cp 306/2012 z dne 12. 12. 2012, sodbo VSL I Cp 4919/2008 z dne 10. 3. 2009, sodbo VSRS II Ips 83/1993 z dne 16. 9. 1993 in sodba ter sklep VSL II Cp 199/2009 z dne 17. 6. 2009. Posest tožencev je bila nedobroverna in nelastniška, zato tudi ni prišlo do priposestvovanja te nepremičnine. Glede tretjega vprašanja navajajo še, da sta sodišči kršili določbo 243. člena ZZK-1 in 8. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklicujejo se na sodbo in sklep VSL II Cp 199/2009 z dne 17. 6. 20109, sodbo VSK I Cp 1234/2006 z dne 6. 6. 2007, sklep VSL II Cp 641/2010 z dne 3. 3. 2010, sklep VSL II Cp 3347/2011 z dne 24. 11. 2011, sodbo VSRS II Ips 567/2009 z dne 30. 6. 2011, sodba VSRS II Ips 557/2007 z dne 21. 5. 2009.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožnikov, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožnikov za dopustitev revizije zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): O zavrnitvi tožbenega zahtevka prve tožnice na izročitev nepremičnine v njeno posest je bilo že odločeno s sodbo sodišča prve stopnje z dne 16.2. 2009 in potrjeno s sodbo sodišča druge stopnje z dne 25. 11. 2009.