Supreme Court dismisses appeal for failure to state significant legal issue or prove severe consequences under Administrative Dispute Law.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.

Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavila, ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Z navedbami o škodljivosti pogoja, ki je bil določen v odločbi o odobritvi brezplačne pravne pomoči, revidentka uveljavlja posledice, ki niso predmet revizijskega postopka, zato z njimi ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. S svojimi navedbami o posledicah zaradi izgube brezplačne pravne pomoči revidentka po presoji Vrhovnega sodišča, upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Mariboru, Strokovne službe za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 670/2013 z dne 5. 9. 2013. Z njo je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je revidentki prenehala upravičenost do brezplačne pravne pomoči oziroma ji je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, če so stroški že nastali (1. točka izreka); in razrešil odvetnika, ki je bil za izvedbo brezplačne pravne pomoči revidentki zaupan z odločbo tožene stranke, št. Bpp 670/2013 z dne 16. 4. 2013, v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo revidentki ter določitve preživnine in stikov zanj (2. točka izreka). Tožena stranka je odločitev sprejela na podlagi petega odstavka 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker revidentka ni izpolnila enega od dveh pogojev (v roku 8 dni od vložitve tožbe, za katero ji je bila dana BPP, o tem ni obvestila tožene stranke), ki sta bila v citirani odločbi tožne stranke z dne 16. 4. 2013 določena v skladu s tretjim odstavkom 28. člena ZBPP.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, pojasnjenega v prejšnji točki te obrazložitve. Pomembnega pravnega vprašanja revidentka namreč ne (iz)postavlja, temveč se le sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. To pa za izkazanost izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča (enako Vrhovno sodišče v svojih odločbah npr. X Ips 429/2011, X Ips 99/2013, X Ips 152/2013, X Ips 197/2013).

8. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka tudi uveljavlja, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

9. Da lahko Vrhovno sodišče presodi izkazanost pogoja po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012), natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

10. V obravnavani zadevi je revidentka zelo hude posledice izpodbijane odločitve utemeljevala z navedbami, da je drugi pogoj, določen odločbi tožene stranke z dne 16. 4. 2013 (da mora v roku 8 dni od vložitve tožbe o tem obvestiti toženo stranko), „zelo škodljiv, ker je imela njegova neizpolnitev zanjo zelo hude posledice, in sicer izgubo pravice do brezplačne pravne pomoči, in to v tako pomembni zadevi, kot je pravdni postopek zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo ter določitev stikov in preživnine zanj“.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedbami o škodljivosti pogoja, določenega v odločbi tožene stranke z dne 16. 4. 2013, s katero je je bila brezplačna pravna pomoč odobrena, ne more izkazovati in utemeljevati zelo hudih posledic, ki naj bi ji nastale z izpodbijano odločbo tožene stranke. Z njo je bilo namreč ugotovljeno, da je revidentki prenehala upravičenost do brezplačne pravne pomoči oziroma ji je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, navedbe o škodljivosti pogoja pa se nanašajo na odločbo tožene stranke z dne 16. 4. 2013 o odobritvi brezplačne pravne pomoči in torej morejo ne izhajati oziroma biti posledica izpodbijane odločbe tožene stranke. Glede navedbe o zelo hudih posledicah zaradi izgube brezplačne ravne pomoči pa Vrhovno sodišče meni, da upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, revidentka s temi navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

12. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja nobenega od uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

13. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka v skladu s prvim odstavkom 154. in 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.