Appeal dismissed; court upheld temporary license revocation due to timely police proposal and sufficient evidence of traffic violation.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka po tarifni številki 8407 Zakona o sodnih taksah v znesku 20,00 EUR (dvajset eurov) v roku 15 (petnajst) dni po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Rok petih dni za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja teče od ugotovitve prekrška in storilca.

V postopku odločanja o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja presoja sodišče zgolj, ali so izpolnjeni pogoji za začasni odvzem.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor zagovornika obdolženega U.U., vložen zoper sklep o začasnem odvzemu obdolženčevega vozniškega dovoljenja.

2. Proti temu sklepu zagovornik obdolženca v pravočasni pritožbi uveljavlja, da ni podlage za začasen odvzem obdolženčevega vozniškega dovoljenja, ker ni obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, kar je bilo navedeno v razbremenilnih okoliščinah, navedenih v ugovoru, vendar sodišče dokazov v tej smeri ni izvajalo, tako da je obdolženec nesprejemljivo potisnjen v postopek; policija pa je prekršila določilo prvega odstavka 113.a člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki jasno določa petdnevni rok za podajo predloga za začasen odvzem vozniškega dovoljenja na sodišče, saj je že od 30. 8. 2013 vedela za prekršek, ki ga je sama zaznala in ugotovila, prav tako je že takrat vedela, kdo naj bi bil lastnik motornega vozila, s katerim je bil prekršek storjen, saj ima policija neposreden dostop do baze lastnikov oziroma uporabnikov vozil, zaradi česar so navedbe o tem, da je policija šele 9. 9. 2013 izvedela za obdolženca, nesprejemljive, tako da je bil predlog policije podan prepozno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti v skladu z določbo 159. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 in v okviru uveljavljanih pritožbenih navedb ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora, v katerem je zagovornik obdolženca uveljavljal, da obdolženec v kritičnem času ni bil voznik motornega kolesa in s tem tudi ne storilec prekrška po 5. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega je predpisana stranka sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu vozniku začetku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pravilna in zakonita.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo utemeljene razloge za svojo odločitev, s katerimi se strinja tudi višje sodišče, saj iz dokaznega gradiva, zbranega v postopku odločanja o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, izhaja utemeljenost suma, da je obdolženec, ki kot voznik začetnik ima veljavno vozniško dovoljenje, storil očitani prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija devet kazenskih točk, to pa je stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v tolikšnem številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu, ki je voznik začetnik, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Kot je po mnenju pritožbenega sodišča v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno že navedlo sodišče prve stopnje, je prekrškovni organ tudi upošteval zakonski rok petih dni za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ki teče od ugotovitve prekrška in storilca, saj je bil očitani prekršek storjen 31. 8. 2013, identiteta storilca tega prekrška pa ugotovljena 9. 9. 2013, to je istega dne, ko je bil pri sodišču prve stopnje tudi podan obdolžilni predlog in z njim tudi predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja kot njegov sestavni del, kar je skladno z določbo prvega odstavka 113.a člena ZP-1, po kateri mora prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje, pri čemer je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja sestavni del obdolžilnega predloga.

Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilen izpodbijani zaključek sodišča prve stopnje, s katerim je to ugovor zagovornika storilca zavrnilo kot neutemeljen, zaradi česar so neupoštevne vse drugačne pritožbene navedbe zagovornika, saj uveljavljane okoliščine v obravnavanem primeru ob ugotovitvi, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec, ki je voznik začetnik in s tem imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, storil takšen prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri čemer je bil predlog prekrškovnega organa za začasni odvzem obdolženčevega vozniškega dovoljenja vložen v zakonskem petdnevnem roku od ugotovitve prekrška in storilca, nimajo vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje.

Po določbi drugega odstavka 113.b člena ZP-1 lahko sodišče pred odločitvijo o ugovoru pridobi pisno izjavo obdolženca ali ga zasliši ter izvede druge dokaze, potrebne za odločitev o ugovoru, česar sodišče v obravnavanem primeru utemeljeno ni storilo, zaradi česar ni mogoče slediti pritožbenim navedbam zagovornika o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju prekrška, saj v tem postopku ne gre za odločanje o obdolženčevi odgovornosti glede očitanega prekrška, temveč zgolj za presojo izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 za začasni odvzem vozniškega dovoljenja; ti pogoji pa so v obravnavanem primeru izpolnjeni, saj ocena vseh relevantnih okoliščin v postopku odločanja o začasnem odvzemu obdolženčevega vozniškega dovoljenja potrjuje utemeljenost odločitve o obstoju utemeljenega suma o tem, da je obdolženec, ki ima kot voznik začetnik veljavno vozniško dovoljenje, storil tak prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri čemer je bil predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja tudi vložen v zakonskem roku petih dni od ugotovitve prekrška in storilca, zaradi česar je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 113.b člena ZP-1 ugovor zagovornika obdolženca pravilno zavrnilo kot neutemeljen.

5. Zaradi navedenega je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

6. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je obdolženec dolžan v skladu z določbami 147. člena ZP-1 plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso, ki je odmerjena skladno z določbami Zakona o sodnih taksah (ZST-1) po tarifni številki 8407 v znesku 20,00 eurov, in sicer v petnajstih dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, da le-ta ne bo prisilno izterjana.