Appeal against a fine court order dismissed as inadmissible due to lack of statutory right to appeal.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appellant's appeal against a first-instance court order, confirming the lower court's rejection of the appeal as inadmissible. The appellant argued that the first-instance court made erroneous factual findings regarding the traffic violation, but the Higher Court noted that no appeal exists against the first-instance decision under the relevant law. Consequently, the Higher Court ruled that the appeal was procedurally barred and ordered the appellant to pay court costs.
Legislator headnote
AI generatedZakona o prekrških (ZP-1) 74. člen (2. odstavek); 161. člen (2. in 3. odstavek); 163. člen (3. odstavek): An appeal lodged against a decision of a higher court is inadmissible because the law does not provide a right to appeal such decisions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Storilka je dolžna plačati sodno takso po tar. št. 8407 v znesku 20,00 EUR (dvajset 00/100 eurov) v 15 (petnajstih) dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.
[JEDRO]
Zoper sodbo oziroma sklep višjega sodišča ni pritožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo storilke S.S., ki jo je ta vložila zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. PRp 380/2013 s 6. 6. 2013, zavrglo kot nedovoljeno in storilki naložilo plačilo sodne takse.
2. V pravočasni pritožbi proti temu sklepu storilka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja prekrška iz sodbe o prekršku.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po pregledu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe storilke ne vzbujajo dvoma o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je njena pritožba, vložena zoper sklep višjega sodišča, nedovoljena. Določba drugega odstavka 74. člena Zakona o prekrških (ZP-1) namreč določa, da zoper sodbo oziroma sklep višjega sodišča ni pritožbe. Po določbi drugega odstavka 161. člena ZP-1 pa je pritožba med drugim nedovoljena tudi v primeru, če že po zakonu ni dovoljena. Navedeno pomeni, da zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. PRp 380/2013 ni mogoče vložiti pritožbe kot rednega pravnega sredstva, kot je to storilki v razlogih izpodbijanega sklepa že pojasnilo sodišče prve stopnje, ki je zato pritožbo storilke utemeljeno in v skladu z določbo tretjega odstavka 161. člena ZP-1 zavrglo kot nedovoljeno.
5. Zaradi navedenega je višje sodišče skladno z določbo tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 sklenilo, kot je navedeno v izreku tega sklepa, in je pritožbo storilke zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, izdan 26. 8. 2013.
6. Ker storilka s pritožbo ni uspela, mora na podlagi 147. člena ZP-1 plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso in sicer po tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 eurov v roku 15 dni po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer bo sodna taksa prisilno izterjana.