Court dismisses owner's appeal, upholding seizure of modified moped used in traffic violations for public safety.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pritožnik je dolžan plačati sodno takso po tar. št. 8406 v znesku 30,00 EUR (trideset eurov) v 15 (petnajstih) dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Upravičen je odvzem predelanega mopeda last obdolženčevega očeta, ker dosega znatno višjo hitrost od dovoljene in je bil uporabljen v prometu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Kranju je obdolženega B.L. spoznalo za odgovornega storitve prekrškov po sedmem odstavku 19. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV) in po četrtem odstavku 42. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), medtem, ko je postopek zaradi prekrška po petem odstavku 42. člena ZMV ustavilo. Za prvonavedeni prekršek je storilcu določilo globo 400,00 eurov in stransko sankcijo odvzem mopeda znamke Aprilia tip SR50, reg. št. x, identifikacijska številka x in za drugonavedenega globo v znesku 120,00 eurov. V izrečeni sankciji je navedlo, da se odvzeti moped last D.S. v skladu s posebnimi predpisi po pravnomočnosti sodbe uniči. Obdolžencu je dovolilo še plačilo globe v desetih zaporednih mesečnih obrokih in mu naložilo plačilo stroškov postopka.

2. Proti sodbi je vložil pravočasno pritožbo le lastnik odvzetega motornega vozila. Uveljavlja, da je bilo vozilo na zadnjem tehničnem pregledu 28. 7. 2013 brezhibno, po tem času pa ga ni več vozil. Vozilo je preuredil tako, da je presegalo konstrukcijsko hitrost ob storjenem prekršku, sin L.B., kar mu je povedal šele po zaslišanju na sodišču. Če se mu vozilo vrne, obljubi, da ga bo na ustrezni instituciji povrnil v stanje, da ne bo presegalo predpisane hitrosti in bo dokumente predložil sodišču, poleg tega bo vozilo odslej vozil le on.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. 25. člen Zakona o prekrških (ZP-1) ureja odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom. Predmeti se smejo odvzeti, če so storilčeva last (prvi odstavek 25. člena ZP-1) pa tudi, če niso storilčeva last, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravje ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon, s čimer pa ni prizadeta pravica drugih (lastnikov) terjati odškodnino od storilca (drugi odstavek 25.

člena ZP-1). Nobenega dvoma ni glede na izvedene dokaze, da je bilo vozilo: moped znamke Aprilia tip SR50, reg. št.x, identifikacijska številka x last D.S. 17. 9. 2013 ob 12.40 uri uporabljeno oziroma namenjeno za dva prekrška, ki jih je storil obdolženčev sin B.L.. Temu dejstvu, da je bilo vozilo uporabljeno ali namenjeno za prekršek, kar je temeljni pogoj za odvzem predmetov, tudi pritožba ne oporeka, temveč pritožnik celo uveljavlja, da je vozilo preuredil in z njim storil prekrške 17. 9. 2013 njegov sin. Pritožbeno sodišče meni, da je prvostopenjsko sodišče v razlogih sodbe (strani 7 in 8) pravilno utemeljilo razlog splošne varnosti ter razlog varovanja življenja in zdravja ljudi, ki v konkretnem primeru narekujeta, da je potrebno odvzeti predmet, čeprav ni last obdolženca samega, temveč njegovega očeta.

Sodišče je v razlogih navedlo, da gre za kolo z motorjem, ki je bilo predelano in je dosegalo znatno višjo hitrost od dovoljenih 45 km na uro (iz zapisnika o tehničnem pregledu vozila na list. št. 8 izhaja, da je dosegalo hitrost 63 km na uro in da sprednja luč ni delovala), zaradi česar je pravilno zaključilo, da vozilo ni varno niti za voznika niti za druge udeležence v cestnem prometu, poleg tega gre za težje vrste prekršek in je potrebno zagotoviti zavarovanje dobrin, ki jih varuje zakon, to je varnost v cestnem prometu. Prav tako je pravilno pretehtalo potrebo po zagotavljanju varnosti v cestnem prometu in okoliščino, da se posega v lastninsko pravico obdolženčevega očeta ter je s tem v zvezi navedlo, da gre za kolo z motorjem, ki je staro že 11 let in njegova vrednost ni velika (po oceni obdolženca 500,00 eurov, po oceni policista pa okoli 200,00 eurov) in se pritožbeno sodišče strinja tudi z razlogi sodbe, da obdolženec ni izrazil nobenega obžalovanja, temveč je ves čas postopka tajil storjeni prekršek, zato je potrebno obdolžencu fizično preprečiti nadaljnje vožnje s konkretnim vozilom.

Ni bilo mogoče ugoditi pritožnikovemu predlogu, da se mu moped vrne in ga bo vzpostavil v prejšnje stanje, ker niti pritožnik niti obdolženec pred tem v postopku nista povedala, kakšna predelava je bila na mopedu sploh opravljena, torej na kakšen način bi lastnik vozila zagotovil vzpostavitev v prejšnje stanje. Poleg tega pritožbeno sodišče ne more verjeti obljubam pritožnika, da bo odslej vozilo uporabljal le on glede na to, da v pritožbi sam pojasni, da vozila od 28. 7. 2013 dalje ni uporabljal, kar pomeni, da je imel moped ves čas v uporabi le njegov sin in je kaj malo verjetno, da bi bilo v bodoče drugače ter pritožnikova obljuba ne predstavlja nobenega zagotovila, da se torej sin ne bi ponovno vozil in ponovno predelal motorja tudi, če bi oče poskrbel za vzpostavitev motorja v prejšnje stanje (kar pa bi za lastnika pomenilo stroške, ki so skoraj primerljivi z vrednostjo mopeda).

Pritožbeno sodišče zato meni, da je bila obdolžencu utemeljeno izrečena stranska sankcija odvzema motornega vozila in je pravilna tudi odločitev glede nadaljnje usode odvzetega predmeta (uničenje v pooblaščenem podjetju, za kar bo poskrbel izvršitelj), saj je to edini primeren ukrep iz razlogov, ki jih je navedlo že prvostopno sodišče v obrazložitvi sodbe.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po določilih tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo pritožbo lastnika odvzetega predmeta in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

6. Na podlagi določil drugega odstavka 147. člena ZP-1 je pritožbeno sodišče pritožniku naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, ker s pritožbo ni uspel. Za odločanje o pritožbi lastnika predmeta glede izreka o odvzemu predmetov Zakon o sodnih taksah v tar. št. 8406 predvideva takso v znesku 30,00 eurov in v takšni višini jo je pritožbeno sodišče pritožniku naložilo v plačilo, pri čemer mora takso plačati v roku 15 dni po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se bo znesek prisilno izterjal.