Appeal against temporary license revocation dismissed; home breath test lawful; appeal against judgment premature.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appellant's appeal against the first-instance decision to revoke her driving license temporarily and ordered her to pay court costs. The appellant argued that the breath test conducted at her home was illegal and questioned her reasons for leaving the scene of an accident. The court upheld the revocation because the two statutory conditions for temporary license suspension were met, and the home test was lawful given the appellant's unexcused departure from the scene. Additionally, the court declared the appellant's separate appeal against the judgment premature because the first-instance court had only issued a decision copy without a full reasoned judgment at that stage.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prekrških 113.a člena; Zakon o sodnih taksah 147. člen: Temporary driving license revocation requires only a justified suspicion of a traffic safety offense carrying points and valid license status; home breath tests are lawful if conducted after an unexcused departure from the scene; appeals against decision copies issued without full reasoning are premature and must be filed as notifications.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Obdolženka je dolžna plačati sodno takso po tarifni številki 8407 Zakona o sodnih taksah v znesku 20,00 EUR (dvajset eurov) v 15 (petnajstih) dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.
[JEDRO]
Obdolženkina pritožba zoper prepis izreka je preuranjena, saj sodišče šele po prejemu napovedi pritožbe izdela sodbo z obrazložitvijo, zoper katero je dovoljena pritožba.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče na Jesenicah je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se ugovor obdolženke zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja zavrne, plačati pa mora tudi sodno takso.
2. Proti takšni odločitvi se pravočasno pritožuje obdolženka in v pritožbi navaja, da policist ni ravnal pravilno, ker jo je preizkusil z alkotestom pri njej doma, saj močno dvomi, da bi zakon dovoljeval tak preizkus. Prav tako je že povedala, zakaj je po trku zapustila parkirišče, za kar je že plačala in ni bilo potrebe hoditi za njo domov in jo preganjati kot velikega kršitelja. Hkrati se pritožuje tudi zoper sodbo (pravilno: prepis izreka sodbe) in pričakuje proučitev vseh njenih navajanj.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito zavrnilo ugovor obdolženke, ki ga je podala na sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in je za svojo odločitev v izpodbijanem sklepu navedlo ustrezne razloge, ki jih je tudi obširno in podrobno utemeljilo. V skladu z določili 113.a člena Zakona o prekrških za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zadostujeta le dva pogoja in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storilec storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (v obravnavanem primeru prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa) ter da ima storilec v tem času veljavno vozniško dovoljenje. Ta dva pogoja sta v obravnavanem primeru izpolnjena, saj je storilka v času vožnje imela veljavno vozniško dovoljenje, sum storitve očitanega prekrška pa izhaja tako iz njenega zagovora, v katerem je vožnjo oziroma trčenje priznala, iz pričevanja oškodovanke ter iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga je obdolženka brez pripomb tudi podpisala. Glede preizkusa alkoholiziranosti na domu obdolženke pa je potrebno le povedati, da je bil ta na domu opravljen iz razloga na strani obdolženke, saj je s kraja predhodne vožnje oziroma trčenja neopravičeno odšla (zato jo je oškodovanka policiji tudi prijavila) in tako ji je bil preizkus alkoholiziranosti (ki ga je obdolženka tudi opravila in zapisnik o tem tudi podpisala) odrejen 40 minut po vožnji oziroma trčenju, ko je bila s strani policistov izsledena v stanovanju, kjer prebiva, ter je bil tako celoten postopek izpeljan povsem zakonito.
5. V obravnavani pritožbi je obdolženka še zapisala, da se pritožuje tudi zoper sodbo Okrajnega sodišča na Jesenicah, ki je datirana istega dne kot izpodbijani sklep. Pri tem je obdolženki potrebno pojasniti, da je ta pritožba preuranjena, saj je sodišče prve stopnje v zvezi s storitvijo prekrška izdalo le prepis izreka sodbe (zato tudi nima obrazložitve odločitve), kjer je v pravnem pouku tudi navedeno, da morajo upravičenci do pritožbe pritožbo najprej napovedati in v takem primeru bo sodišče prve stopnje izdalo kompletno sodbo z obrazložitvijo. Zato bo sodišče prve stopnje njeno sedanjo pritožbo zoper sodbo obravnavalo kot napoved pritožbe in bo izdalo sodbo z obrazložitvijo. V kolikor se obdolženka tudi po tem ne bo strinjala s sodbo pa bo lahko v pritožbenem roku vložila pritožbo.
6. Ker obdolženka s pritožbo zoper sklep, s katerim je bil ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja zavrnjen, ni uspela, ji je višje sodišče na podlagi 147. člena Zakona o prekrških naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka in sicer plačilo sodne takse. Obdolženka je dolžna plačati sodno takso po tarifni številki 8407 Zakona o sodnih taksah v višini 20,00 eurov v petnajstih dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.