Appeal dismissed; court allowed fee deferral but rejected partial exemption due to lack of financial hardship proof.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravno osebo je mogoče delno oprostiti plačila sodne takse, ji odložiti plačilo ali dovoliti obročno plačilo sodne takse. Vse te možnosti so bile predvidene tudi z besedilom 11. čl. ZST-1, kakor je bilo v veljavi pred ZST-1B.

Dejstvo, da tožeča stranka na transakcijskem računu denarnih sredstev, iz katerih bi takso plačala, nima, je izkazano. Plačilo taksne obveznosti je zato odloženo, pomaknjeno v bodočnost, na čas izdaje odločbe druge stopnje. Ni pa tožeča stranka zatrdila in argumentirala, da ji premoženjsko in finančno stanje plačila takse ne omogoča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek je sodišče prve stopnje zavrnilo (II. točka izreka). Ugodilo je podrednemu predlogu za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek in taksno obveznost odložilo do izdaje odločbe sodišča druge stopnje (III. točka izreka).

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku predpisane razloge. Predlaga razveljavitev sklepa ali njegovo spremembo tako, da se jo delno oprosti plačila sodne takse. Opozarja, da je sodišče citiralo vsebino 11. čl. Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), kakor je bil v veljavi pred zadnjo novelo, objavljeno v Ur. list 63/2013. Ker je taksna obveznost nastala po noveliranju ZST-1, je treba uporabiti sedaj veljavno besedilo 11. čl. ZST-1. Ker sedanje besedilo oprostitve taksne obveznosti za pravne osebe ne predvideva več, je sodišče odločalo o možnosti, ki je zakon ne predvideva. Ni pa odločalo o možnosti delne oprostitve sodne takse, čeprav je z zakonom predvidena. Ne glede na to, da je bila predlagana oprostitev plačila sodne takse, bi sodišče moralo preveriti tudi utemeljenost delne oprostitve plačila sodne takse. Zaradi navedenih pomanjkljivosti se sklepa ne da preizkusiti. Zatrjuje tudi nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, saj sodišče ni presodilo vseh okoliščin. Ukvarjalo se je le z likvidnostnim stanjem, ne pa s premoženjskim in finančnim stanjem. Sklicuje se na svoje trditve in priloženo poročilo o poslovanju na dan 31.12.2012, ki za leto 2012 izkazuje izgubo. Iz bilance stanja pa na ta dan izhaja prenesena čista izguba 305.935,40 EUR. Če bi sodišče skrbno presodilo vse okoliščine, bi ugotovilo, da takse v višini 11.145,00 EUR tožeča stranka ne bo zmogla plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik pravilno povzema vsebino sedaj veljavnega 11. čl. Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Pravno osebo je mogoče delno oprostiti plačila sodne takse, ji odložiti plačilo ali dovoliti obročno plačilo sodne takse. Vse te možnosti so bile predvidene tudi z besedilom 11. čl. ZST-1, kakor je bilo v veljavi pred Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B), uveljavljenim 10.8.2013. Neutemeljen je zato očitek, da sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ni pretreslo dejanskega stanja v luči vseh možnih odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka ni podala konkretnih navedb in posledično ni izkazala, da sredstev za plačilo takse nima. Dejstvo, da tožeča stranka na transakcijskem računu denarnih sredstev, iz katerih bi takso plačala, nima, je izkazano. Plačilo taksne obveznosti je zato odloženo, pomaknjeno v bodočnost, na čas izdaje odločbe druge stopnje. Ni pa tožeča stranka zatrdila in argumentirala, da ji premoženjsko in finančno stanje plačila takse ne omogoča. Iz bilance stanja na dan 31.12.2012, ki jo je predložila, izhaja, da razpolaga s sredstvi v vrednosti 1.063.809,08 EUR in sicer dolgoročna sredstva v vrednosti 171.472,11 EUR, kratkoročna sredstva v vrednosti 878.870,05 EUR ter kratkoročne časovne razmejitve v vrednosti 13.466,92 EUR.

6. Prvostopenjsko sodišče zato pravilno ugotavlja, da tožeča stranka ni zatrdila in izkazala premoženjskega in finančnega stanja, ki bi potrjevalo, da s finančnimi sredstvi za plačilo 11.145,00 EUR sodne takse ne razpolaga. Zaradi odloženega plačila sodne takse ima tožeča stranka čas, da denarna sredstva za plačilo sodne takse zagotovi; če ne iz poslovanja, glede katerega zatrjuje, da zaradi kriznih razmer ne ustvarja pozitivnega rezultata, pa iz drugih sredstev. Čas do odločitve pritožbenega sodišča je primeren čas za zagotovitev sredstev v višini 11.145,00 EUR.

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.