Appeal against costs ruling dismissed; 9.05% success deemed minor success under ZPP 154(3).

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

9,05 % uspeh tožeče stranke je glede na vsebino in višino spora ter nadalje višino prisojenega zneska mogoče opredeliti kot sorazmerno majhen uspeh.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL Y z dne 03. 03. 2010 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek 200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 05. 11. 2007 do plačila, v preostalem delu 1. odstavka in v 3. odstavku izreka pa se citirani sklep o izvršbi razveljavi in sev tem obsegu tožbeni zahtevek zavrne (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki v roku 8 dni plačati njene pravdne stroške v višini 763,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka izpodbijane sodbe vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. alineji prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da „pritožbi ugodi in napadeni sklep v stroškovnem delu ustrezno spremeni, hkrati pa da sodišče toženi stranki naloži v plačilo tudi stroške pritožbenega postopka tožeče stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po izteku 8 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje“.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Ker skladno z določbo 366. člena ZPP odgovor na pritožbo zoper sklep o stroških, kadar vrednost izpodbijanega dela sklepa ne presega 800,00 EUR (kot je to v zadevnem primeru) ni predviden, vloge tožene stranke z dne 24. 09. 2013 pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi določbe 366a. člena ZPP (v zvezi s 7. alinejo drugega odstavka 366. člena ZPP) odločala sodnica posameznica. Predmet izpodbijanega sklepa je namreč odločitev o stroških postopka, ki ne presega 800,00 EUR.

6. Ker tožeča stranka ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje v I. točki izreka izpodbijane sodbe, je slednja postala pravnomočna. Skladno s pravomočno odločitvijo sodišča prve stopnje je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela v višini 200,00 EUR od vtoževanih 2.208,72 EUR. Izraženo v odstotkih je tožeča stranka torej uspela z 9,05%. S pritožbo je napaden materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da takšen (9,05 %) uspeh predstavlja uspeh s sorazmerno majhnim delom zahtevka ter da zaradi tega niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP).

7. Ni slediti tožeči stranki, da okoliščine primera niso opravičevale uporabe določbe tretjega odstavka 154. člena ZPP. 9,05 % uspeh tožeče stranke je glede na vsebino in višino spora ter nadalje višino prisojenega zneska mogoče opredeliti kot sorazmerno majhen uspeh. Znesek 200,00 EUR namreč ni znesek, katerega prisoja bi za gospodarski subjekt lahko predstavljala večji/znatni uspeh ob vtoževanem znesku 2.208,72 EUR. Prav tako je potrebno upoštevati, da se je izvedeni dokazni postopek v znatni meri osredotočal na ugotavljanje višine terjatve po vtoževanem zahtevku tožeče stranke (vrednost njenih izvedenih del, količina in cena uporabljenih materialov, zaračunana višina in cena ur dela) in ne na presojo jamčevalnih ugovorov tožene stranke (glede kvalitete del), kot to zmotno izpostavlja pritožba. Te je namreč sodišče prve stopnje zavrnilo že iz razloga nekonkretiziranih navedb tožene stranke o grajanju napak.

8. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka v pritožbenem postopku ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).