Appeal dismissed; non-creditor cannot participate in asset distribution if assets are non-liquidatable.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting the appellant's consent to take over non-liquidatable assets. The appellant argued she should have been allowed to participate in the asset distribution, claiming the property was sellable as a delivery route. The court ruled that without a recognized creditor status under the Insolvency Act, the appellant cannot participate in the distribution of assets that cannot be liquidated.
Legislator headnote
AI generated57. člen ZFPPIPP; 374. in 56. člen ZFPPIPP: If a person lacks the status of a creditor at the time of submitting consent for the takeover of assets, they cannot participate in the distribution of assets that cannot be liquidated.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Če oseba ob vložitvi soglasja za prevzem premoženja nima položaja upnika, ne more biti udeležena v razdelitvi premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo soglasje pritožnice za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožnica pravočasno pritožila. Navaja, da bi morala stečajna upraviteljica najprej ugotoviti dejstva in dokaze, ali je navedena nepremičnina sploh sposobna za prodajo; predstavlja dovozno pot, ki je bila že prodajana lastnikom stanovanj K. Soglasje je podala le zato, ker je smatrala, da bo dobila nazaj tisto, kar je že kupila.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnica v pritožbi ne zanika, da v stečajnem postopku nima položaja upnika v smislu 57. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Tak položaj ima le upnik, ki pravočasno prijavi svojo terjatev in je njegova terjatev ugotovljena oziroma še ni prenehala iz kakega razloga, prav tako pa položaj upnika pridobi tudi upnik, ki uveljavlja izločitveno pravico (smiselno 299. člen ZFPPIPP). Če oseba ob vložitvi soglasja za prevzem premoženja nima položaja upnika, ne more biti udeležena v razdelitvi premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti (374. in 56. člen ZFPPIPP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo soglasje pritožnice za prevzem premoženja.
5. Glede navedb, da je pritožnica solastnica nepremičnine, pa višje sodišče pojasnjuje, da z njimi ne more izpodbiti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. V tem sklepu se sodišče prve stopnje tudi ni ukvarjalo s prodajo nepremičnin. Razlogi, ki jih pritožnica navaja, pa lahko predstavljajo razloge, ki utemeljujejo obstoj izločitvene pravice. Do vložitve pritožbe v spisu ni zaslediti take prijave, kar pa ne pomeni, da izločitvene pravice glede na to, da sporna nepremičnina ni bila prodana, ne bi bilo mogoče še vedno prijaviti, če nepremičnina do vložitve pritožbe še ni bila predana kakemu od upnikov (primerjaj 299. člen ZFPPIPP). Pritožnica to pravico še vedno lahko prijavi, višje sodišče pa tudi ocenjuje, da je zaradi pravne neukosti pritožnice potrebno njeno pritožbo upoštevati tudi kot prijavo izločitvene pravice in jo tudi preizkusiti (tako glede procesnih predpostavk kot glede utemeljenosti), preden bi bila ta nepremičnina izročena morebitnemu upniku, ki bi privolil v prevzem nepremičnine po 374. členu ZFPPIPP.
6. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).