Bankruptcy court allows creditor appeal, ruling voting rights apply only to unsecured portions of secured claims.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki izreka razveljavi glede terjatve upnika R. d.d., (zap. št. 27 končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 8.3.2013, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa in je bil objavljen hkrati s tem sklepom) in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4. zakona, kot nezavarovana terjatev pa se obravnava tudi tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor upnika R. d.d., proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev in o priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah odločilo tako, ko je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 8.3.2013.

2. Zoper 2. točko sklepa se je pritožil upnik R. d.d.. Navedel je, da je v postopku prisilne poravnave pravočasno prijavil navadno terjatev v višini 899.221,24 EUR, ki pa je upoštevana v končnem seznamu prijavljenih terjatev kot zavarovana terjatev. Tekom postopka prisilne poravnave je predlagal, da se naj njegova terjatev v končnem seznamu preizkušenih terjatev v višini 495.743,00 EUR upošteva kot zavarovana terjatev, razlika v višini 403.478,24 EUR pa kot nezavarovana terjatev po petem odst. 20. člena ZFPPIPP ter se mu v tem delu podelijo glasovalne pravice, sodišče in upravitelj se o tem predlogu nista opredelila. Višjemu sodišču je predlagal, naj pozove sodišče prve stopnje, da odredi upraviteljici, da popravi končni seznam preizkušenih terjatev tako, da pri obravnavi njegove terjatve terjatev v višini 495.743,00 EUR upošteva kot zavarovano terjatev, razliko (terjatev v višini 403.478,24 EUR) pa kot navadno terjatev, za katero naj mu nato sodišče podeli glasovalne pravice.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik zatrjuje, da je njegova prijavljena terjatev sicer res zavarovana z ločitveno pravico, vendar je njegova zastavna pravica vpisana šele na 13. mestu. Ocenjuje, da znaša vrednost premoženja, ki bi bilo lahko namenjeno poplačilu upnika R. d.d. 495.743,00 EUR.

5. Začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje na zavarovane terjatve (2. odstavek 160. člena ZFPPIPP). Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4. zakona (3. odstavek 200. člena ZFPPIPP), kot nezavarovana terjatev pa se obravnava tudi tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (peti odstavek 20. člena ZFPPIPP). Potrjena prisilna poravnava na zavarovane terjatve ne učinkuje (1. odstavek 213. člena ZFPPIPP).

6. Ni utemeljena pritožbena trditev, da upraviteljica ni imela podlage za poziv upniku, naj pojasni, ali (glede na vsebino prijave) prijavlja v postopku prisilne poravnave terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Samo na podlagi dejstva, da je upnik svojo prijavo naslovil kot prijavo navadne terjatve, zavarovanje upnikove terjatve v postopku prisilne poravnave ni prenehalo (2. odst. 160. člena ZFPPIPP).

7. Glede na to, da je pritožnik v pritožbi in tudi že v postopku na prvi stopnji opozoril, da znesek njegove terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, višje sodišče ocenjuje, da je za odločitev v tej zadevi pomembno ugotoviti, do katere višine ima upnik zavarovano svojo terjatev, saj se do zneska, do katere ima upnik terjatev zavarovano z ločitveno pravico, njegova terjatev pri izračunu deleža glasovalnih pravic ne more upoštevati. Vendar višje sodišče le na podlagi listin v spisu ne more samo ugotoviti, v kateri višini je potrebno pritožnikovo terjatev upoštevati kot navadno (nezavarovano) terjatev.

8. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep v v izreku navedenem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje od upraviteljice zahtevati, da na podlagi podatkov dolžnika ugotovi in poda izjavo, do kakšne višine vrednosti zastavljenega premoženja ima pritožnik terjatev zavarovano z ločitveno pravico. Pri izračunu deleža glasovalnih pravic bo nato upoštevalo tisto višino pritožnikove terjatve, ki presega višino zavarovanja in ima zaradi tega naravo navadne terjatve.