Appeal dismissed; withdrawal of lawsuit without immediate satisfaction of claim mandates full cost recovery by withdrawing party.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

[JEDRO]

Ob ureditvi povrnitve pravdnih stroškov v ZPP, bi le izjemoma lahko sodišče upoštevalo dogovor med strankama o kritju pravdnih stroškov, ki pa bi moral biti predložen sodišču in podpisan s strani obeh pravdnih strank.

Za procesno situacijo, kot je nastala v konkretnem primeru, je mogoče za nagrado za zastopanje odvetnika uporabiti ravno tarifno številko 3101 ZOdvT, ki določa znižanje količnika nagrade v primerjavi s situacijo, če odvetnik zastopa stranko ves čas postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 15-tih dni od prejema tega sklepa toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 343,36 EUR pod izvršbo.

2. Proti sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti spremeni tako, da zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je 17.5.2012 tožbo v celoti umaknila. Res je v vlogi, s katero je tožbo umaknila navedla, da glede na doseženi dogovor med strankama vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Slednjega dogovora ni dokazala. Tožena stranka, nad katero je bil začet stečajni postopek je z vlogo z dne 28.8.2012 (red. št. 13) z umikom tožbe soglašala, vendar je zanikala, da bi bil med pravdnima strankama podpisan dogovor o tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Zato je tožena stranka tudi zahtevala, da ji tožeča stranka povrne stroške postopka.

5. V skladu z določilom prvega odstavka 158. člena ZPP velja pravilo, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka niti ni zatrjevala, da je tožena stranka izpolnila zahtevek in da je v tej posledici tožeča stranka tožbo umaknila. Zato ni utemeljena pritožbena trditev, da je bilo med strankama podano soglasje o tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Ob omenjeni ureditvi povrnitve pravdnih stroškov, bi le izjemoma lahko sodišče upoštevalo dogovor med strankama o kritju pravdnih stroškov, ki pa bi moral biti predložen sodišču in podpisan s strani obeh pravdnih strank. Ob nasprotnih stališčih pravdnih strank o tem, ali sta podpisali dogovor o kritju pravdnih stroškov, pa drugačna odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ni bila mogoča.

6. Drži, da je zastopanje stečajnega upravitelja kot zakonitega zastopnika tožene stranke odvetnik prevzel šele potem, ko je tožeča stranka tožbo že umaknila. Vendar pa iz vloge tožene stranke z dne 28.8.2012 (red. št. 13) izhaja, da je bila dolžna tožena stranka po prejetem pozivu sodišča podati izjavo, ali se glede umika tožbe tožeče stranke strinja ali ne. Tožena stranka je po pooblaščencu izjavila, da z umikom tožbe soglaša. Sodišče prve stopnje je lahko odločilo o umiku tožbe šele potem, ko je tožena stranka podala izjavo, da se z umikom strinja (drugi odstavek 188. člena ZPP). Sodišče druge stopnje se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da je v tej zadevi treba uporabiti 1. točko tarifne številke 3101 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Za procesno situacijo kot je nastala v konkretnem primeru je namreč mogoče za nagrado za zastopanje odvetnika uporabiti ravno tarifno številko 3101 ZOdvT, ki določa znižanje količnika nagrade v primerjavi s situacijo, če odvetnik zastopa stranko ves čas postopka. Takšno stališče je bilo že večkrat enotno zavzeto v sodni praksi, na katero se je sklicevalo sodišče v izpodbijanem sklepu (1).

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

9. Sodnica posameznica je odločala o pritožbi na podlagi 366.a člena ZPP.

(1) Prim. še I Cpg 12/2012, I Cpg 165/2010