Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 346/2013 ECLI:SI:VSLJ:2013:CST.346.2013 AI generated

Appeal dismissed; creditor's appeal inadmissible due to lack of claim disclosure; debtor's appeal rejected for untimely request.

Case Number VSL sklep Cst 346/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court dismissed the creditor's appeal as inadmissible because the appellant failed to disclose their specific claim in the appeal document. The court rejected the debtor's appeal regarding the rejection of their request for simplified forced settlement, ruling that the request was untimely as the relevant legal provisions had not yet taken effect. Consequently, the lower court's decision to reject the debtor's request was confirmed, and the appeal was dismissed in its entirety.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 126. člen 1. odstavek; ZPP 365. člen 1. točka 366. člen 1. odstavek: An appeal by a creditor in insolvency proceedings is inadmissible if the appellant fails to substantiate their claim, and a request for a specific insolvency procedure must be filed within the period when that procedure is legally available.

Keywords

AI generated
insolvency proceedings simplified forced settlement inadmissible appeal untimely request creditor participation statutory transition procedural rules

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba G. d.o.o. se zavrže.

II. Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Pritožnik je udeležbo prijavil v pritožbi, pri tem pa ni izkazal svoje terjatve do dolžnika.

Predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave je bil popolnoma jasen in ga sodišče prve stopnje nikakor ne bi smelo upoštevati kot predlog za začetek prisilne poravnave v smislu 141. člena ZFPPIPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Te zakonske določbe se namreč začnejo uporabljati 15.8.2013, predlog pa je bil vložen 18.7.2013, zato je predlog zavržen kot preuranjen.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče prve stopnje pred vročitvijo tega sklepa dolžniku začelo stečajni postopek s sklepom z dne 29.7.2013, s čimer je kršilo 152. člen ZFPPIPP. Sklep o začetku stečajnega postopka je nezakonit in še ni pravnomočen. Uvod in obrazložitev izpodbijanega sklepa sta napačna; ker se določbe o poenostavljeni prisilni poravnavi uporabljajo šele od 15.8.2013, kar je dolžnik kot laik spregledal, bi sodišče lahko vodilo le eno od dveh vrst postopkov zaradi insolventnosti, torej le postopek prisilne poravnave ali katerega od stečajnih postopkov. Dolžnikov predlog je moč razumeti le kot predlog za vodenje postopka prisilne poravnave in ne stečaja. Če bi sodišče štelo, da je predlog nejasen ali nepopoln, bi moralo pred zavrženjem zahtevati dopolnitev nepopolne vloge. V kolikor bi torej sodišče štelo, da je dolžnikov predlog nepopoln glede dolžnikovega zahtevka za začetek postopka prisilne poravnave, bi lahko kvečjemu ugotovilo neskladje predloga z 2. točko 1. odstavka 141. člena ZFPPIPP in bi po 1. odstavku 147. člena ZFPPIPP moralo dolžniku naložiti, da predlog ustrezno dopolni. Ker tega ni storilo, je kršilo ta postopkovna pravila.

3. Zoper navedeni sklep se je pritožil tudi G. d.o.o. in navedel, da priglaša svojo udeležbo kot upnik.

4. Pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožba G. d.o.o., pa ni dovoljena.

O pritožbi G. d.o.o..

5. Predhodni postopek zaradi insolventnosti se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (2. odstavek 49. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Procesna dejanja so v predhodnem postopku zaradi insolventnosti upravičeni opravljati tudi upniki, ki verjetno izkažejo svojo terjatev do dolžnika, če prijavijo udeležbo v predhodnem postopku (55. člen ZFPPIPP). Tak upnik ima (praviloma) pravico tudi vložiti pritožbo proti sklepu (1. odstavek 126. člena ZFPPIPP).

6. Pritožnik je udeležbo prijavil v pritožbi, pri tem pa ni izkazal svoje terjatve do dolžnika. Edina navedba je: „Opis upnikove terjatve do dolžnika...“, kot dokaz pa je naveden potrjeni IOP. S tem ko pritožnik ni navedel ničesar o svoji terjatvi, ne njene višine ne njene podlage, pa ni izkazal verjetnega obstoja terjatve do dolžnika. Priložena listina bi lahko predstavljala le dokaz za postavljene trditve, teh pa ni bilo. Ker tako ni izpolnjen pogoj udeležbe, je ta pritožba nedovoljena, saj je ni vložila oseba, ki bi izkazala, da je stranka postopka. Višje sodišče je zato to pritožbo zavrglo (1. odstavek 126. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo za vprašanja, ki z ZFPPIPP niso urejena, na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP).

7. Višje sodišče pa še pripominja, da je ta pritožba v bistvenem enaka kot pritožba dolžnika, na katero pa višje sodišče odgovarja v naslednjih točkah obrazložitve.

O dolžnikovi pritožbi

8. Pravilnosti in zakonitosti sklepa o začetku stečajnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo v zadevi ST 1266/2013 dne 29.7.2013 in ki ni bil podlaga izdaje izpodbijanega sklepa (izdan je bil celo kasneje), v tem postopku ni mogoče presojati. Zato navedbe v zvezi s tem niso pravno pomembne in se višje sodišče z njimi ni ukvarjalo (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Dolžnik je vložil predlog, ki ga je tudi sam naslovil kot Predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, iz vseh navedb v predlogu pa je tudi jasno razvidno, da se predlog nanaša prav na postopek poenostavljene prisilne poravnave iz oddelka 4.7. ZFPPIPP. Predlog je bil torej popolnoma jasen in ga sodišče prve stopnje nikakor ni smelo upoštevati kot predlog za začetek prisilne poravnave v smislu 141. člena ZFPPIPP. Na dan vložitve tega predloga (18.7.2013) se določbe spremenjenega 1. odstavka 5. člena ZFPPIPP (ta je kot postopek zaradi insolventnosti uvedel tudi postopek poenostavljene prisilne poravnave) in določbe novih 221.a do 221.g členov (torej oddelka 4.7.) ZFPPIPP še niso uporabljale, saj je to izrecno določeno v 1. odstavku 73. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP-E (Uradni list RS št. 47/13). Postopka, ki ga je želel in jasno predlagal dolžnik, torej na dan vložitve predloga ni bilo mogoče ne uvesti ne začeti, zato sodišče prve stopnje ni moglo storiti drugega, kot da je tak predlog zavrglo. Pri tem niti ni pomembno, ali je dolžnik pravni laik. Vsekakor pa je splošno znano dejstvo, kdaj se ta določila začnejo uporabljati. Vsa sredstva javnega obveščanja so namreč poudarjala, kdaj bo tak postopek možen, tako da ni niti verjetno, da kdo tega ne bi vedel, še posebej ne gospodarska družba, katere zastopniki morajo ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in biti tudi seznanjeni s predpisi.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

11. Ob tem pa je potrebno še poudariti, da je imel dolžnik možnost, da navedbe, ki jih je navedel v zavrženem predlogu, uveljavi v okviru ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka ali v predlogu za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (St 1266/2013), pa tega ni storil, temveč je kljub temu, da mu je bil upnikov predlog vročen že 5.7.2013, zavrženi predlog vložil po tem – dne 18.7.2013.