Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 967/2013 ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.967.2013 AI generated

Appeal allowed: Creditor can prove danger via debtor's subjective conduct like evasion, not just objective poverty.

Case Number VSL sklep I Cpg 967/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court overturned the first-instance judgment that rejected a preliminary order against three banks. The creditor argued the debtor was evading payment, while the lower court dismissed this as merely subjective behavior without objective financial proof. The court ruled that subjective indicators of debtor misconduct are valid grounds for establishing danger, thereby remanding the case for a new decision.

Legislator headnote

AI generated

257. odstavek 1. ZIZ; 258. odstavek 1. točka 1. ZIZ: A creditor may establish the danger required for a preliminary order not only through the debtor's objective financial insolvency but also through subjective circumstances such as evasion of payment or concealment of assets.

Keywords

AI generated
preliminary order danger of enforcement subjective danger objective danger debtor evasion ZIZ preliminary order remand for new trial

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Upnik lahko nevarnost izkazuje tudi s subjektivnimi okoliščinami, ki obstoje na strani dolžnika. Praviloma je pogoj za izdajo predhodne odredbe izkaz objektivne nevarnosti, da bo bodoča izvršba resno ogrožena zaradi slabega premoženjskega položaja dolžnika. Vendar lahko upnik dokazuje obstoj nevarnosti kot predpostavko za izdajo predhodne odredbe tudi z navedbami glede ravnanja samega dolžnika kot je npr. izmikanje plačilu, skrivanje, izigravanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe z dne 25. 4. 2013, s katerim je upnik predlagal, da se prepove trem bankam, pri katerih ima dolžnik transakcijski račun, da ne smejo dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska 13.086,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obenem je odločilo še, da upnik sam trpi stroške postopka, ki so mu nastali v postopku zavarovanja.

2. Upnik je vložil zoper sklep pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlogu za predhodno odredbo ugodi v celoti oziroma, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, stroške pritožbenega postopka pa naloži v plačilo dolžniku skupaj z zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določilu prvega odstavka 257. člena ZIZ izda sodišče predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da upnik razpolaga s sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, to je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 35511/2013 Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bil razveljavljen v izvršilnem delu zaradi vloženega ugovora, ne pa tudi v dajatvenem delu. Zato je zaključilo, da je prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe podan. Glede zatrjevane domnevane nevarnosti v smislu 1. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da ta ni podana, saj dolžnik v ugovoru ni zanikal obstoja obligacijskega razmerja z upnikom. Iz zaključkov prvostopnega sodišča izhaja tudi, da ni podana t. i. objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve, saj dolžnik ni oziroma v času bodoče izvršbe terjatve ne bo v takšnem premoženjskem stanju, da bi bilo ogroženo poplačilo upnikove terjatve. Ob tem je sodišče prve stopnje pojasnilo, da iz trditev upnika in predloženih dokazov izhaja, da njegove terjatve verjetno obstajajo in da se dolžnik verjetno izmika plačilu obveznosti. Vendar navedena okoliščina v postopku izdaje predhodne odredbe po stališču sodišča prve stopnje ni bistvena. Prvostopno sodišče je namreč mnenja, da gre za subjektivno nevarnost, ki ne predstavlja pogoja za izdajo predhodne odredbe.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožnika, da lahko upnik nevarnost izkazuje tudi s subjektivnimi okoliščinami, ki obstoje na strani dolžnika, kar je vsekakor težje dokazati kot objektivno nevarnost (prim. VSC sklep Cpg 97/2012). Praviloma je pogoj za izdajo predhodne odredbe izkaz objektivne nevarnosti, da bo bodoča izvršba resno ogrožena zaradi slabega premoženjskega položaja dolžnika. Vendar lahko upnik dokazuje obstoj nevarnosti kot predpostavko za izdajo predhodne odredbe tudi z navedbami glede ravnanja samega dolžnika kot je npr. izmikanje plačilu, skrivanje, izigravanje... . Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da subjektivna nevarnost ni pravno pomembna pri ugotavljanju pogoja za izdajo predhodne odredbe.

7. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo prvega odstavka 257. člena ZIZ. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).