Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 948/2013 ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.948.2013 AI generated

Appeal dismissed because applicant failed to prove business impairment from paying court fees under ZST-11(4).

Case Number VSL sklep I Cpg 948/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal was dismissed, confirming the first-instance court's rejection of the applicant's request for a waiver of court fees. The applicant argued that paying the fees would block their business operations, but the court found this claim unproven since the applicant did not specify how payment would threaten their activities. Consequently, the court ruled that the applicant failed to meet the statutory burden of proof required to demonstrate financial impairment.

Legislator headnote

AI generated

Četrta alineja 11. člena Zakona o sodnih taksah; Petinasta alineja 11. člena Zakona o sodnih taksah: Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, mora izkazati, da plačilo taks ogroža njeno dejavnost, sicer se predlog zavrne.

Keywords

AI generated
Zakon o sodnih taksah omilitev sodne takse premoženjsko stanje likvidnostno stanje ogrožanje dejavnosti pritožba sodišče prve stopnje

Cited Legislation

AI generated
Četrta alineja 11. člena Zakona o sodnih taksah
Petinasta alineja 11. člena Zakona o sodnih taksah
Tretja alineja 11. člena Zakona o sodnih taksah
Prvi odstavek 337. člena Zakona o pritožbenem postopku
Druga točka 365. člena Zakona o pritožbenem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

[JEDRO]

Ker tožeča stranka ni pojasnila v čem bi bilo s plačilom sodne takse njeno poslovanje ogroženo, tega pa ni mogoče zaključiti niti iz podatkov, ki jih je tožeča stranka navedla v obrazcu in podatkov, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje na podlagi javno dostopnih podatkov na portalu AJPES, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena njena dejavnost, pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

I. zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks za redni postopek in

II. podrejenemu predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za redni postopek ugodilo in ji obveznost plačila sodne takse za redni postopek odložilo do izdaje prvostopenjske odločbe.

2. Zoper I. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, ker je ugotovilo, da iz bilance stanja tožeče stranke za leto 2012 izhaja, da znaša preneseni čisti dobiček 10.609,00 EUR, ter da tožeča stranka razpolaga s kratkoročnimi poslovnimi terjatvami v višini 243.359,00 EUR, tožeča stranka pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni izkazala, da sredstev za plačilo sodne takse v višini 15.225,00 EUR ne bo mogla zagotoviti niti do izdaje prvostopenjske odločbe.

5. Četrti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišču nalaga presojo tako premoženjskega kot finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki taksno oprostitev predlaga. Stranka, ki razpolaga s premoženjem, mora trditi in izkazati, da ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Medtem ko je v zvezi z likvidnostnim stanjem sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka trenutno z zadostnimi likvidnostnimi sredstvi za plačilo sodne takse ne razpolaga in je zato ugodilo njenemu predlogu za odlog plačila sodnih taks, pa tožeča stranka trditev o finančnem in premoženjskem stanju v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je trdila le, da ima zaradi neplačil drugih dolžnikov blokiran poslovni račun in takse v tem trenutku ni zmožna plačati. Ker tožeča stranka skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse njeno poslovanje ogroženo, tega pa ni mogoče zaključiti niti iz podatkov, ki jih je tožeča stranka navedla v obrazcu ZST-1 in podatkov, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje na podlagi javno dostopnih podatkov na portalu AJPES, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena njena dejavnost, pravilna.

6. Pritožbene trditve v zvezi s poslovanjem družbe in kratkoročnimi poslovnimi terjatvami, glede katerih naj bi bila v poslovnih knjigah zabeležena le ocenjena vrednost zemljišča v fazi nakupa z vsemi stroški, dejanska vrednost zalog pa je nič, pa so, ker jih tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, nedovoljena pritožbena novota (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP), zato tožeča stranka z njimi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz uradnih evidenc, ni izpodbila. Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodne takse, mora namreč že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse konkretno navesti svoje slabo finančno, premoženjsko oziroma likvidnostno stanje.

7. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).