Appeal allowed; first instance court erred by rejecting correctable defect in naming the defendant instead of ordering correction.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

V konkretnem primeru je šlo za takšno pomanjkljivost tožbe, ki bi se jo dalo odpraviti, in sicer tako, da bi tožnik popravil oznako tožene stranke in navedel obstoječo pravno osebo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodno odločbo (I.) spremembe tožbe ni dopustilo, (II.) tožbeni zahtevek zoper toženo stranko zavrnilo ter (III.) tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Zoper navedeno sodno odločbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagala je razveljavitev sodne odločbe ter priglasila pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor toženi stranki, ki navedbam v pritožbi nasprotuje, predlaga potrditev izpodbijane sodne odločbe ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v tem sporu vtožuje odškodnino iz poslovnega razmerja s toženo stranko, s katero je 20.9.1995 sklenila najemno pogodbo P39/95 in dne 22.05.1996 še aneks k tej pogodbi. Ker naj bi tožena stranka pogodbo in aneks nezakonito odpovedala 31.12.2010, naj bi s tem tožeči stranki povzročila škodo v višini 91.485,96 EUR. Tožeča stranka je v tožbi kot toženo stranko navedla pravno osebo z nazivom: „RS – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov“. Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije kot zakonitemu zastopniku RS. Državno pravobranilstvo RS je v odgovoru na tožbo ugovarjalo pasivni legitimaciji, saj RS ni bila stranka najemne pogodbe in aneksa; stranka pogodbe in aneksa je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je samostojna pravna oseba.

6. Po prejemu odgovora na tožbo je tožeča stranka v vlogi pojasnila, da je tožbo vložila zoper Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ter še, da je v tožbi za toženo stranko uporabila naziv, kakršnega je slednja navajala v dokaznih listinah, ki so priložene tožbi. Ker tožena stranka v pravnem prometu očitno uporablja drugačen naziv, je tožeča stranka naziv tožene stranke popravila tako, da se pravilno glasi: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju: Sklad). Sodišče prve stopnje je popravljeni naziv nepravilno štelo kot subjektivno spremembo tožbe in v skladu s 187. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, ZPP) pozvalo Sklad, da se izjavi o spremembi tožbe oziroma morebitnem sosporništvu. Ker Sklad v vstop v pravdo namesto oziroma poleg RS ni privolil, sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 187. člena ZPP subjektivne spremembe tožbe ni dopustilo.

7. Višje sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v tožbi kot toženo stranko navedla neobstoječo pravno osebo. Pravna oseba z imenom „RS - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov“ namreč ni vpisana v sodni register in tudi ni bila vpisana v času vložitve tožbe. V primeru, ko tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, sodišče zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (81. člen ZPP). Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je tožbo vročalo v odgovor, namesto da bi od tožeče stranke zahtevalo, da jo popravi.

8. Višje sodišče tako pritrjuje pritožbenim navedbam, da je v konkretnem primeru šlo za takšno pomanjkljivost tožbe, ki bi se jo dalo odpraviti, in sicer tako, da bi tožnik popravil oznako tožene stranke in navedel obstoječo pravno osebo (kar je tudi storil v vlogi 7.3.2011). Ker sodišče prve stopnje poprave tožbe ni zahtevalo, temveč je tožbo vročalo zakonitemu zastopniku RS, ki ni bila navedena kot tožena stranka, je kršilo določbo 81. člena ZPP, s tem pa je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe (sodišče je namreč odločilo o tožbenem zahtevku zoper toženo stranko, ki kot neobstoječa pravna oseba ne more biti pravdna stranka). Višje sodišče je moralo zato izpodbijano sodno odločbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9. Ker je sodišče razveljavilo sodbo in sklep, zoper katera je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrnilo v ponovno sojenje, je pridržalo odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).