Appeal dismissed: Wage claims older than three months pre-insolvency are ordinary, not priority, debts in bankruptcy.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Terjatve tožene stranke iz naslova plač ne predstavljajo prednostnih terjatev, saj gre za plače za obdobje, ki je več kot tri mesece pred začetkom stečajnega postopka. Taka terjatev pa je navadna terjatev.

Toženec trdi, da ni prejel ničesar, do česar ne bi bil upravičen. Tožencu nihče ne očita, da bi storil kaj takega. Zaradi začetka stečajnega postopka pa je treba izenačiti položaj upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju, če sta seveda izpolnjena objektivni in subjektivni element izpodbojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na razveljavitev učinka izplačila plače v znesku 3.144,07 EUR z dne 15.2.2011 in 15.3.2011 in na plačilo tega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), razveljavilo učinek izplačila plače v skupnem znesku 18.336,46 EUR, izveden na podlagi blagajniškega dnevnika z dne 15.2.2011 (II. točka izreka), toženi stranki naložilo v plačilo 18.336,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.2.2011 dalje (III. točka izreka), toženi stranki naložilo povračilo stroškov tožeče stranke v višini 1.651,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka) in tožeči stranki naložilo povračilo stroškov tožene stranke v višini 155,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj višje sodišče zahtevek zavrne, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu organu. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, pri čemer je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma višje sodišče poudarja, da je tožena stranka navedla, da vlaga pritožbo zoper sodbo, iz njene vsebine pa je razvidno, da se vsebinsko pritožuje zoper del, v katerem ni uspela in o katerem je bilo odločeno s sodbo, zato se je višje sodišče omejilo le na presojo tega dela odločbe (1. odstavek 350. člena ZFPPIPP).

6. Prednostne so med drugim terjatve iz naslova plač in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, in odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi (21. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je upoštevalo nesporno dejstvo, da odpravnina ni zajeta v izplačanem znesku, kar sta kot dejstvo, ki ni sporno, zatrjevali obe pravdni stranki na naroku za glavno obravnavo. Zato je protispisna trditev tožene stranke, da je v vtoževanem znesku zajeta tudi odpravnina. Poleg tega je bilo kot nesporno ugotovljeno, koliko znaša terjatev iz naslova plač, ki dejansko predstavlja prednostno terjatev, in za ta znesek je tožeča stranka tožbo umaknila. Preostale terjatve tožene stranke iz naslova plač glede na zgoraj navedeno določilo 21. člena ZFPPIPP ne predstavljajo prednostnih terjatev, saj gre za plače za obdobje, ki je več kot tri mesece pred začetkom stečajnega postopka. Taka terjatev pa je navadna terjatev, ne pa prednostna, zato pritožbena trditev, da navadni upniki ne morejo biti oškodovani, ker bi bil ta znesek tožencu izplačan kot prednostna terjatev, ni utemeljena. Vtoževana terjatev po delnem umiku predstavlja navadno terjatev, ki je lahko poplačana le v enaki meri, kot pa so terjatve drugih navadnih upnikov, sicer so ostali navadni upniki oškodovani.

7. Trditev, da je bil toženec le zaposleni delavec tožeče stranke in da ni vedel ničesar o njeni plačilni nesposobnosti, so protispisne. Neprerekane in zato nesporne (2. odstavek 214. člena ZPP) so trditve tožeče stranke, da je bil toženec tisti, ki je zaradi bolezni direktorja tožeče stranke, svojega sina, vodil posle tožeče stranke pred začetkom stečajnega postopka in je z upraviteljem opravil primopredajo ter je upravitelju tudi povedal, da je tožeča stranka insolventna že od leta 2008. To je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi iz predloženih listin. Zato se toženec ne more sklicevati na to, da je bil zgolj zaposleni delavec, ki ni ničesar vedel o insolventnosti. Sodišče prve stopnje res ni zaslišalo toženca J., ki je stranka postopka. Stranke postopka pa se ne da zaslišati kot priče; ista oseba ima v istem postopku lahko le eno vlogo. Toženec je bil tisti, ki brez opravičila ni pristopil na narok, na katerega je bil vabljen na zaslišanje. Zato je sam onemogočil izvedbo dokaza, ki ga je predlagal. V takem primeru sodišče stranke, ki na narok, na katerega je bila vabljena zaradi zaslišanja, ne pristopi, ne zasliši (2. odstavek 258. člena ZPP). S tem se je toženec sam odpovedal izvedbi tega dokaza, zato v pritožbi brez izkaza, zakaj na narok morda ni mogel pristopiti iz opravičenih razlogov, ne more zatrjevati, da bi ga sodišče moralo zaslišati. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki ga ni zaslišalo, je bilo torej pravilno.

8. Toženec v pritožbi tudi trdi, da ni prejel ničesar, do česar ne bi bil upravičen. Tožencu nihče ne očita, da bi storil kaj takega. Zaradi začetka stečajnega postopka pa je treba izenačiti položaj upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju, če sta seveda izpolnjena objektivni in subjektivni element izpodbojnosti (271. člen ZFPPIPP). Temu je namenjeno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika s posledicami, ki jih določa ZFPPIPP in na katere se je sklicevalo že sodišče prve stopnje. Zaradi uveljavitve tega načela enakega obravnavanja upnikov iz 46. člena ZFPPIPP mora sedaj prisojeni znesek vrniti v stečajno maso, saj je od stečajnega dolžnika prejel več, kot pa bodo ostali upniki. S tem se bo položaj navadnih upnikov izenačil; v primeru, da bo v stečajni masi dovolj sredstev za poplačilo upnikov, pa bo kasneje poplačan v enaki meri kot drugi navadni upniki.

9. Prav tako ni utemeljena pritožba v stroškovnem delu. Odločitev sodišča, ki je tožeči stranki odmerilo stroške po Zakonu o odvetniški tarifi, je v skladu s 5. in 6. odstavkom 103. člena ZFPPIPP. Upravitelj ima namreč položaj odvetnika in je v tem pravdnem postopku zastopal stečajnega dolžnika.

10. Pritožba glede na navedeno ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Izrek o stroških pravdnih strank temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato bo morala na podlagi 154. člena sama nositi svoje stroške. Stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo pa niso bili potrebni v smislu 155. člena ZFPPIPP, zato tožeča stranka ni upravičena do njihove povrnitve.