Appeal dismissed; liquidation and distribution of insolvent estate treated as one process for administrator's fee calculation.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's confirmation of an administrator's fee for distributing insolvent assets. The creditor argued that since the property was distributed rather than liquidated, the administrator was not entitled to the full fee calculated on liquidation grounds. The court held that liquidation and distribution constitute a single procedural process, meaning the administrator's work for both stages must be considered together even if cash distribution did not occur. Consequently, the fee calculation based on the liquidation tariff remains valid for the entire scope of the administrator's duties.
Legislator headnote
AI generated320. člen ZFPPIPP; 374. člen ZFPPIPP: The liquidation and distribution of an insolvent estate are treated as a single process; therefore, the basis for calculating the administrator's fee for liquidation includes all acts performed for liquidation, even if distribution of non-liquidatable assets occurs instead of cash payment to creditors.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Podlaga za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase je delo, ki ga upravitelj opravi v postopku unovčenja in razdelitve, zato je treba postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteti za enoten postopek. V primeru prodaje premoženja je ta postopek razdeljen na prodajo premoženja in delitev s prodajo pridobljenega premoženja v denarni obliki. V primeru, da pride do razdelitve oziroma prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, upnikom, pa je treba navedeno določilo v povezavi z določilom 320. člena ZFPPIPP razlagati tako, da se kot osnova za odmero nadomestila za unovčenje upošteva vsa dejanja oziroma delo, ki ga je upravitelj opravil za unovčenje stečajne mase, četudi ni prišlo do poplačila upnikov v denarni obliki.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o končni razdelitvi premoženja, ki ga ni mogoče vnovčiti, sklenilo, da se končna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta končne razdelitve premoženja, ki ga ni mogoče vnovčiti z dne 21. 3. 2012, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (točka 1. izreka). Sorazmerni del nadomestila upraviteljice M. S. za razdelitev posebne stečajne mase je odmerilo v višini 45.943,97 EUR in 6 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, skupaj 48.700,61 EUR. Odločilo je, da ima po pravnomočnosti tega sklepa upraviteljica pravico do plačila 90 % zneska nadomestila iz točke 2.1. tega izreka, o plačilu zadnjih 10 % tega zneska pa bo sodišče odločilo po prejemu končnega poročila upravitelja (2. točka izreka). Premoženje, ki ga ni bilo mogoče vnovčiti, to je nepremičnina stečajnega dolžnika, vpisana pri k. o. X, parc. št. 2499/2, 2500/2, 2500/3, 2500/4, 2500/5, 2500/6, 2500/7, 2500/8, 2500/9, 2500/10, 2500/12 in 2500/14 in nepremičnina, vpisana pri k. o. X, parc. št. 2713 se v celoti prenese na upnika N. d.d., tako da se ji to premoženje izroči (3. točka izreka).
2. Upnik N. d.d. je zoper 2. točko izreka sklepa vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe določil postopka (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijano 2. točko izreka sklepa razveljavi in v tem delu zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V obravnavanem primeru je upraviteljica podala predlog za odmero nadomestila za razdelitev posebne stečajne mase za poplačilo ločitvenega upnika. Pri predlogu za odmero nadomestila je upoštevala, da znaša ocenjena likvidacijska vrednost premoženja 3.030.375,00 EUR, po odbitju stroškov pa znaša višina posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, 2.738.794,00 EUR.
5. Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo. V stečajnem postopku nagrada upravitelja vključuje tudi nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve (3. točka 4. odstavka 103. člena ZFPPIPP). Do navedenega nadomestila je upravitelj upravičen, če v stečajnem postopku pride do unovčenja premoženja in oblikovanja splošne ali posebne unovčene stečajne mase in po odbitju stroškov razdelitvene mase. Višina nadomestila se v tem primeru določi v sorazmerju z višino zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve, v skladu s določbami 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v tem postopku upravičen (Ur. l. RS št. 91/08, 119/08 in 53/2009, v nadaljevanju Pravilnik).
6. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo predlogu upraviteljice, ki je predlagano višino nadomestila izračunala na podlagi 7. člena tarife, ki določa, da znaša nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev, upoštevaje vrednost prenesenega premoženja, 43.500,00 EUR + 0,5 % nad 2.250.000,00 EUR. V konkretnem primeru znaša nadomestilo 43.500,00 EUR + 0,5 % od 488.794,00 EUR, kar skupaj znaša 45.943,97 EUR, povečano za 6% prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker upraviteljica opravlja delo kot fizična oseba. Skupaj nadomestilo znaša 48.700,61 EUR.
7. Zmotno je pritožbeno stališče, da upraviteljica ni upravičena do prejema navedenega nadomestila, zato ker v predmetnem postopku ni prišlo do unovčenja premoženja, ampak do razdelitve premoženja, ki ga ni bilo mogoče vnovčiti, kar naj bi pomenilo, da upraviteljica dela, za katero je določeno nadomestilo, v obravnavanem primeru ni opravila.
8. Podlaga za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase je delo, ki ga upravitelj opravi v postopku unovčenja in razdelitve, zato je treba postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteti za enoten postopek. V primeru prodaje premoženja je ta postopek razdeljen na prodajo premoženja in delitev s prodajo pridobljenega premoženja v denarni obliki. V primeru, da pride do razdelitve oziroma prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, upnikom (374. člen ZFPPIPP), pa je treba navedeno določilo v povezavi z določilom 320. člena ZFPPIPP razlagati tako, da se kot osnova za odmero nadomestila za unovčenje upošteva vsa dejanja oziroma delo, ki ga je upravitelj opravil za unovčenje stečajne mase (2. odstavek 320. člena ZFPPIPP), četudi ni prišlo do poplačila upnikov v denarni obliki. Do prenosa premoženja na podlagi 374. člena ZFPPIPP praviloma namreč pride le v primeru, če premoženja ni mogoče unovčiti ali bi z unovčenjem nastali nesorazmerni stroški (1. odstavek 374. člena ZFPPIPP). Pritožbene navedbe o zmotni uporabi materialnega prava so glede na povedano neutemeljene, pritožbeni očitki o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja pa so prepavšalni, da bi pritožnik z njimi lahko uspel, saj ne pojasni v katerem delu so ugotovitve sodišča prve stopnje obremenjene z očitano kršitvijo in ne nasprotuje trditvam upraviteljice, da premoženja ni bilo mogoče unovčiti, ki jih je podala v predlogu za odmero nadomestila ter končnemu načrtu razdelitve premoženja z dne 21.3.2012.
9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in sodišče druge stopnje po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. in 366. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).