Appeal allowed: immediate withdrawal rule applies if no further legal acts occur after demand fulfillment.

I. Pritožbi se ugodi in se dopolnilni sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da:

1. se predlog dolžnika za povrnitev stroškov zavrne in

2. je dolžnik upniku dolžan povrniti njegove stroške postopka z izdajo začasne odredbe v višini 2.157,00 v 15 dneh po prejetju tega sklepa, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. Dolžnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Umik je takojšen, četudi je opravljen celo mesece po izpolnitvi zahtevka, če nobena od strank ni opravila pravdnih dejanj in torej tudi niso nastali v tem času nobeni stroški. Umik ni takojšen, če je tožeča stranka še opravila kakšno pravdno dejanje, npr. vložila pripravljalno vlogo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče je postopek zavarovanja zaradi umika predloga ustavilo s sklepom z dne 22. 10. 2012. Dolžnik je pravočasno priglasil svoje stroške in predlagal izdajo dopolnilnega sklepa, v katerem naj bi bilo odločeno o stroških postopka. Z (v tem postopku izpodbijanim) dopolnilnim sklepom je prvostopenjsko sodišče upniku naložilo plačilo stroškov, ki so nastali v postopku zavarovanja.

2. Zoper ta sklep je vložil pritožbo upnik. V pritožbi trdi, da je umaknil predlog takoj, ko je dolžnik izpolnil svojo obveznost. Če pa naj bi pritožbeno sodišče ne menilo tako, potem pa lahko zahteva dolžnik le povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi nepravočasnosti umika. Meni tudi, da bi moral dolžnik upniku povrniti stroške, ki so mu nastali z izdajo začasne odredbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je moralo odločiti o stroških v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe. Ker ZIZ glede stroškov v zvezi z začasno odredbo ne določa ničesar, je pritožbeno sodišče glede na 15. člen ZIZ smiselno uporabilo določbe ZPP.

Dolžnikovi stroški

5. Če tožeča stranka umakne tožbo, mora praviloma povrniti stroške toženi stranki. Izjema od tega pravila je urejena v drugem delu 1. odstavka 158. člena ZPP. Če tožeča stranka umakne tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, mora tožena stranka nositi svoje stroške postopka sama (1. odstavek 158. člena ZPP). Sodna praksa je že večkrat odločala o tem, kako si razložiti besedo „takoj“. Umik je takojšen, četudi je opravljen celo mesece po izpolnitvi zahtevka, če nobena od strank ni opravila pravdnih dejanj in torej tudi niso nastali v tem času nobeni stroški (odločbe VSL II Cp 5415/2005; VDSS Pdp 342/2012; II Cp 7437/2006). Umik ni takojšen, če je tožeča stranka še opravila kakšno pravdno dejanje, npr. vložila pripravljalno vlogo (odločba VSL I Cpg 909/2012).

6. Tožeča stranka je tožbo umaknila 19. 10. 2012. V resnici je to storila približno mesec dni, odkar je tožena stranka prostovoljno izpolnila zahtevek. Prvostopenjsko sodišče je kljub temu, da je bila na umiku predloga zapisana nepravilna opravilna številka, očitno ugotovilo, h kateri zadevi spada poslana vloga (glej uradni zaznamek na l. št. 56). To pa sicer izhaja tudi iz zapisnika naroka, ki je bil kljub umiku predloga opravljen 22. 10. 2012 (l. št. 60), predvsem pa iz sklepa z opr. št. Zg 183/2012 z dne 22. 10. 2012. Upnik je torej umaknil predlog za izdajo začasne odredbe takoj v smislu 1. odstavka 158. člena ZPP. Zato mora dolžnik sam nositi svoje stroške. Izpodbijani dopolnilni sklep jih je naložil upniku tako, da je sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Zg 183/2012 dopolnil še z II. točko izreka. To pa je bilo, kot je že bilo obrazloženo, nepravilno.

Upnikovi stroški

7. 158. člen ZPP ne ureja izrecno, kdo nosi stroške tožeče stranke, če pravočasno umakne tožbo. VS RS je že v odločbi z opr. št. II Ips 399/2004 odločilo, da stroške tožeče stranke nosi tožena stranka. V postopku zavarovanja mora torej upnikove stroške nositi dolžnik.

8. Upnik je že v prvostopenjskem postopku zahteval povrnitev nagrade za predlog za izdajo začasne odredbe (tar. št. 3461 ZOdvT) v višini 592,50 EUR in povrnitev nagrade za pritožbo (tar. št. 3468 ZOdvT), vse pri vrednosti spornega predmeta 500.000,00 EUR. Zahteval je tudi povračilo materialnih stroškov v znesku 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT) in povrnitev DDV. Vsi ti zahtevki so utemeljeni. Upnik je torej upravičen do povrnitve skupaj 1.797,50 EUR, skupaj z DDV torej do povrnitve 2.157,00 EUR. V tem smislu je bilo potrebno izpodbijani sklep dopolniti.

9. Pritožba zoper izpodbijani sklep je torej utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in spremenilo prvostopenjski sklep na temelju 3. točke 365. člena ZPP.

10. Povrnitev stroškov odgovora na pritožbo lahko kvečjemu zahteva stranka, ki v pravdi uspe (1. odstavek 154. člena ZPP). Če ne uspe, ne more zahtevati njihove povrnitve. Ker je zaradi pritožbe dolžniku sedaj celo naloženo povračilo stroškov upnika, torej dolžnica v nobenem primeru ne more biti upravičena do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo.