Appeal dismissed; contractual relationship established by network takeover under amended return of investment law.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški.

[JEDRO]

Namen ZVVJTO-C je bil razširiti podlago za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj in pogodbene vrednosti, saj se je izkazalo, da marsikateri subjekt ne more predložiti pogodbe kot podlage za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj.

Četudi pogodba o graditvi ni bila sklenjena preliminarno, je do pravnoposlovnega odnosa zagotovo prišlo ob prevzemu zgrajenega omrežja v uporabo, saj nasprotna udeleženka izgradnje in uporabe telekomunikacijskega omrežja ne zanika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim vmesnim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da predlagateljici pripada pravica do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.

2. Zoper tak sklep se pritožuje nasprotna udeleženka zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi nasprotni udeleženec navaja, da pogodba 506-770/A z dne 4. 12. 1997 in njen dodatek z dne 18. 11. 1998, sklenjen med MOL in P., ne predstavlja pravnega posla med predniki Telekoma d.d. kot ga predvideva 2. člen ZVVJTO. P. ni pravni prednik Telekoma. Če bi imel zakonodajalec v mislih, da je do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje upravičen vsakdo, ki je karkoli investiral v telefonsko omrežje, ki je sedaj v upravljanju Telekoma, bi sprejel predpis, kjer bi za pogoj vračanja sprejel zgolj obdobje vključitve in pa dejstvo, da z omrežjem sedaj razpolaga in ga uporablja Telekom.

3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je že pravnomočno odločilo v podobnem primeru, ko je zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke (odločba VSL 2279/2012 z dne 12. 9. 2012).

6. Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. l. RS, 58/2002 ZVVJTO) je bil sprejet z namenom, da se enotno uredi način in postopek vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter izenačijo pogoji za pridobitev telefonskega priključka ne glede na geografsko lego in ne glede na to, kdaj je bil telefonski priključek pridobljen (1). ZVVJTO je bil po sprejetju večkrat noveliran, ker so se pokazale težave v postopku dokazovanja upravičenosti do povrnitve vloženih sredstev. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. l. RS, 60/2006; ZVVJTO-C) je izvedena sprememba v 8. členu zakona omogočila poenostavitev dokazovanja in vračilo tudi v primerih, ko potencialni upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu. Tako je zapisano tudi v Poročevalcu državnega zbora št. 39/2006 objavljenem v zakonodajnem gradivu, ki pojasnjuje podlago za noveliranje 8. člena ZVVJTO. Namen novele je bil razširiti podlago za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj in pogodbene vrednosti, saj se je izkazalo, da marsikateri subjekt ne more predložiti pogodbe kot podlage za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj.

7. Glede na zgoraj navedeno za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ZVVJTO predvideva različne možnosti. V prvi vrsti je breme dokazovanja na vlagatelju (upravičencu do vrnitve sredstev), ki obstoj pravnoposlovnega razmerja in s tem pravico do vračila lahko dokazuje s pogodbo in drugimi listinami ali dokumenti, ki dokazujejo pravni posel. Če s temi dokazili ne razpolaga, predloži notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganj (prvi in drugi odstavek 8. člena ZVVJTO). Zavezanec za povrnitev vlaganj (Republika Slovenija) pa je dolžan od Telekoma d.d. pridobiti podatke o vključitvi vlagatelja zahtevka v javno telekomunikacijsko omrežje, o vrsti in obsegu vlaganj, o takrat nastalem in priključenem omrežju (drugi in tretji člen ZVVJTO).

8. Za odločitev v tej zadevi so ključne naslednje ugotovitve: kdaj je bilo telekomunikacijsko omrežje zgrajeno, kdaj je bila gradnja telekomunikacijskega omrežja financirana s strani predlagatelja in da s tem omrežjem sedaj upravlja Telekom Slovenije d.d. Določilo 2. člena ZVVJTO je sodišče interpretiralo v skladu z namenom novele ZVVJTO-C (kot izhaja iz Poročevalca državnega zbora) in pravilno zaključilo, da je, glede na to, da je bilo telekomunikacijsko omrežje zgrajeno in dano v uporabo, poslovni odnos investitorjev s pravnim prednikom Telekoma d.d. oziroma samoupravnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet, obstajal. Četudi pogodba o graditvi ni bila sklenjena preliminarno, je do pravnoposlovnega odnosa zagotovo prišlo ob prevzemu zgrajenega omrežja v uporabo, saj nasprotna udeleženka izgradnje in uporabe telekomunikacijskega omrežja ne zanika. Za odločitev v tej zadevi ni relevantno, kdo je bil izvajalec del.

9. Nasprotna udeleženka ni prerekala trditev predlagateljice o financiranju telekomunikacijskega omrežja kot tudi ne, da Telekom d.d. s tem omrežjem razpolaga. Pogodbe, ki so bile priložene k predlogu za povračilo vlaganj s strani predlagatelja, so pogodbe med pravnim prednikom in gradbenim podjetjem P. z izvajalcem gradbenih del. V skladu z 8. členom ZVVJTO lahko predlagatelj predloži notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, kar je predlagatelj tudi storil. Telekomunikacijsko omrežje je bilo zgrajeno in dano v uporabo, poslovni odnos investitorjev s pravnim prednikom Telekoma d.d. oziroma s samoupravnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet torej obstaja. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje in zavrača pritožbo nasprotnega udeleženca ter potrjuje izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Izrek o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (164. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Poročevalec državnega zbora št. 13/2002