Supreme Court dismisses appeal against procedural ruling due to lack of specific procedural violation claims.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Glede na to, da je bil predlog za obnovo postopka zavržen in je torej odločitev procesne narave, bi bilo mogoče revizijo vložiti le zaradi katere od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi sodišče druge stopnje zagrešilo, revizija ne navaja in tega iz nje tudi smiselno ni mogoče razbrati, zato izpodbijanega sklepa revizijsko sodišče ni moglo in smelo preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za obnovo postopka, ki ga je tožnica (skupaj z dvema dopolnitvama) vložila sklicujoč se na obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji). Ugotovilo je, da je predlog nedovoljen, ker je tožnica kot nova dejstva iz citirane določbe ZPP uveljavljala: zavrženje ovadbe Okrožnega državnega tožilstva (ODT) z dne 28. 9. 2010, pravnomočen sklep Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Ks 79113/2010 z dne 18. 7. 2012 (potrjen s sklepom z dne 22. 11. 2012) o zavrženju preiskave in pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Kopru, opr. št. Pd 277/2009, za katero je izvedela decembra 2010, vsa ta dejstva pa so nastala po zaključku sojenja pred sodiščem prve stopnje; sklep ODT in pravnomočna sodba v zadevi Pd 277/2009 pa tudi sicer ne bi mogli vplivati na drugačno odločitev.

2. Sodišče druge stopnje je sklep o zavrženju potrdilo. Presodilo je, da niti zavrženje ovadbe z dne 28. 9. 2010, za katerega je tožnica vedela že v prvem postopku niti sklep o zavrnitvi zahteve za preiskavo z dne 18. 7. 2012, ki v času prvotnega sojenja še ni obstajal, nista dovoljena razloga za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP.

3. Zoper sklep je pravočasno revizijo vložila tožnica. Uveljavlja „vse zakonske razloge skladno z določbo 31. člena ZDSS-1 v zvezi z določbo 367. člena ZPP in 370. člena ZPP“. Navaja, da interpretacija 10. točke 394. člena ZPP ne pripelje do stališča, ki sta ga zavzeli nižji sodišči, saj zakon ne določa, da bi morala nova dejstva in dokazi obstajati že v času prvotnega postopka. Že to, da zakon uporablja izraz „nova“, kaže ravno na nasprotno. Tako sklep o zavrženju kazenske ovadbe kot sklep o zavrnitvi zahteve za preiskavo bi pripeljala, če bi se z njima sodišče seznanilo, do drugačne, za tožnico ugodnejše odločitve.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da nobeno od dejstev, ki jih tožnica navaja v predlogu za obnovo postopka, ne bi moglo pripeljati do zanjo ugodnejše odločitve, tudi če bi jih sodišče ugotovilo v prejšnjem postopku. Predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V postopku z revizijo zoper sklep se po četrtem odstavku 384. člena ZPP smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo. Revizija je po prvem odstavku 367. člena ZPP izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Glede na določbo 371. člena ZPP se izpodbijana sodba oziroma sklep (niti z vidika materialnega prava) ne preizkuša več po uradni dolžnosti.

7. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba (sklep) sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev konkretno navedeno procesno določilo, ki naj bi bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera kršitev se zatrjuje) ter da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo. V reviziji se tožnica le splošno sklicuje na 370. člen ZPP, vendar pa nobenega revizijskega razloga ne konkretizira. Glede na to, da je bil predlog za obnovo postopka zavržen in je torej odločitev procesne narave, bi bilo mogoče revizijo vložiti le zaradi katere od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi sodišče druge stopnje zagrešilo, revizija ne navaja in tega iz nje tudi smiselno ni mogoče razbrati, zato izpodbijanega sklepa revizijsko sodišče ni moglo in smelo preizkusiti.

8. Ker na podlagi revizije, ki jo je vložila tožnica, ni mogoče ugotoviti obstoja revizijskih razlogov, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo (1).

---.---

Op. št. (1): Enako je VS RS odločilo v zadevi VIII Ips 102/2010 z dne 21. 6. 2011.