Appeal dismissed; scholarship repayment obligation under settlement remains valid despite defendant's financial hardship. Defendant failed to meet scholarship conditions. Court upheld default judgment based on settlement terms. Financial hardship does not void contractual debt. Defendant must repay scholarship amount with interest. Court rejected debt discharge request as non-justiciable. Defendant must repay scholarship amount with interest. Court rejected debt discharge request as non-justiciable.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravdni stranki sta sklenili poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki vrnila prejeto štipendijo, če letnika ne bo uspešno zaključila in predložila ustreznega dokazila o vpisu v drugi letnik. Tožena stranka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi ni izpolnila, kar pomeni, da je po določbi 190. člena OZ dolgovani znesek dolžna vrniti tožeči stranki.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.051,24 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4. 12. 2012 dalje do plačila, vse v 15 dneh. Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžan tožeči stranki plačati tudi stroške postopka v znesku 34,20 EUR v roku 15 dni, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka. V njej navaja, da je po prekinjenem študiju prvega letnika na A. fakulteti v B., za katerega je prejela štipendijo, ta letnik opravila na C. fakulteti, kot izredni študent po bolonjskem sistemu enakem študiju. Študij je bila primorana prekiniti v drugem letniku zaradi zdravstvenih težav in premalo sredstev za plačilo šolnine. Glede na trenutno socialno stanje dolga ni sposobna vrniti, saj je brez vsakršnih dohodkov, enako mož, ker je brezposeln. Imata triletno hčerko in mož dvanajst let starega sina iz prejšnjega zakona, za katerega plačuje preživnino. Preživljajo se le z otroškim dodatkom, s pomočjo sorodnikov in priložnostnimi deli. Zato prosi za odpis vračila štipendije.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v sporni zadevi izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, razvidni iz 318. člena ZPP in da je torej sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče toženki posredovalo tožbo v odgovor in jo tudi opozorilo, da mora v roku 30 dni sodišču posredovati odgovor na tožbo ter nadalje, da v primeru, če v danem roku ne bo odgovorila na tožbo, da bo sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku. Tožba s pozivom, da odgovori na tožbo, je bila toženki tudi pravilno vročena, vendar pa toženka na tožbo ni odgovorila. V sporni zadevi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost tožbenega zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in ki jih podrobno navaja že sodišče prve stopnje.

Stranki sta namreč dne 19. 6. 2009 sklenili poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki vrnila prejeto štipendijo, če letnika ne bo uspešno zaključila in predložila ustreznega dokazila o vpisu v drugi letnik do dne 31. 10. 2009. Tožena stranka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi ni izpolnila, kar pomeni, da je po določbi 190. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju OZ) dolgovani znesek dolžna vrniti tožeči stranki. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da tudi dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošno znana. Nenazadnje tožena stranka vsega navedenega tudi ne izpodbija. Uveljavlja zgolj odpis dolgovanega zneska. Odločitev o odpisu dolga ni v pristojnosti sodišča, temveč je lahko le predmet dogovora strank. Tožena stranka se torej s tovrstnim predlogom lahko obrne neposredno na tožečo stranko. Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih z zakonom določenih pogojih izdalo zamudno sodbo, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.