Appeal allowed; VAT on travel costs denied for non-lawyer representative without VAT registration.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal regarding procedural costs, modifying the first-instance judgment to remove VAT from travel expenses. The plaintiff argued that the lower court incorrectly granted 22% VAT on travel costs because the representative had not declared them as deductible expenses and there was no evidence of VAT liability. The court agreed, ruling that without a declaration of VAT status or proof of liability, the first instance court erred in applying material law to award VAT.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 366. člen; 3. točka 365. člen: The appellate court must correct first-instance judgments where VAT is incorrectly awarded on procedural costs if the cost provider has not declared the expense as VAT-deductible and no evidence establishes their status as a VAT liable person.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka, glede stroškov postopka, spremeni tako, da se znesek 32,11 EUR nadomesti z zneskom 26,32 EUR.
[JEDRO]
Pooblaščenec ni priglasil DDV kot strošek niti iz spisa in pooblastila ni razvidno, da bi bil pooblaščenec zavezanec za DDV. Zato pooblaščenec na priznane potne stroške ni upravičen tudi do 22 % DDV.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je glede stroškov postopka za drugotožnika sklenilo, da je toženka drugotožniku dolžna povrniti stroške postopka v višini 32,11 EUR, v roku 15 dni.
Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno priznalo tožeči stranki 22 % DDV na priznane potne stroške, saj zato ni ne pravne ne dejanske podlage, pa tudi pooblaščenec drugotožeče stranke o priglasitvi stroškov na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 16. 10. 2013 ni priglasil 22 % DDV.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je izpodbijani stroškovni sklep v sodbi preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov glede priznanja DDV napačno uporabilo materialno pravo.
Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 16. 10. 2014 izhaja, da je pooblaščenec drugotožeče stranke priglasil stroške prihoda in sicer kilometrino na relaciji A. - B. - A. za narok z dne 11. 3. 2013 in za prihod na narok dne 16. 10. 2013 ter materialne stroške v višini 20,00 EUR, ki predstavljajo stroške za kopije, poštnino in administracijo. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem drugotožniku priznalo potne stroške v višini 26,32 EUR, pooblaščencu, ki ni odvetnik pa je priznalo tudi 22 % DDV v višini 5,79 EUR. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da pooblaščenec DDV ni priglasil kot strošek niti iz spisa in pooblastila ni razvidno, da bi bil pooblaščenec zavezanec za DDV, zato je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je pooblaščencu na priznane potne stroške (26,32 EUR) priznalo tudi 22 % DDV v višini 5,79 EUR, saj zato ni imelo nobene podlage.
Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani stroškovni sklep v sodbi spremenilo tako, da je znesek 32,11 EUR nadomestilo z zneskom 26,32 EUR.